četrtek, 02. december 2010

Otroci in televizija

Znanstveniki so dokazali povezavo kasnejšega razvoja govora in gledanja televizije pri otrocih. Raziskava, ki so jo opravili zdravniki in profesorji pod vodstvom dr. Dimirijja A. Christakisa je pokazala, da kadar je televizija prižgana, se govorjenje v hiši zmanjša, dojenčki in malčki slišijo manj besed, v tem času pa se tudi starši manj ukvarjajo z njimi.


V raziskavo je bilo vključenih 329 otrok, starih od dveh mesecev do štirih let, ki so bili občasno vsak mesec v dveletnem obdobju obdani z napravami, s katerimi so snemali vse, kar so otroci govorili in poslušali v času od 12 do 16 ur. Raziskovalcem ni bilo pomembno, ali so starši in otroci gledali TV aktivno ali je bila le za ozadje.

Raziskava je pokazala, da je vsaka ura prižgane televizije znatno zmanjšala trajanje otroške vokalizacije in besedne interakcije s starši. Vsaka nadaljna ura prižgane televizije je pomenila tudi od 500 do 1000 glasov manj v pogovoru staršev. Najbolje za otroka, ki spoznava nove besede je učenje s poslušanjem pogovora in interakciji z vrstniki in odraslimi, pri tem pa vsaka slišana beseda šteje. Televizija ni le slab nadomestek za starše, ampak negativno vpliva tudi na razvoj otrok.

Christakis pravi: 'Rezultati so lahko delno posledica tega, da je otrok sam pred zaslonom, vendar se odrasli tudi ob svoji navzočnosti z njim ukvarjajo manj , kot bi se sicer, interakcija pa je ključna za otrokove možgane. Naša študija je pokazala, da lahko besed povsem zmanjka, če je otrok v bližini vklopljene televizije. Ti rezultati bi lahko pojasnili povezanost med izpostavljenostjo TV in zaostajanjem v razvoju govora.''. Ob upoštevanju, da je govor eden od ključnih elementov razvoja možganov, bi lahko to pojasnilo tudi druge vrste zaostanka v razvoju, pa tudi pomanjkanje pozornosti, še meni.

''Glede na to, da je TV stalno prižgan v 30 odstotkih ameriških domov, tudi takrat, ko ga nihče ne gleda, so rezultati študije zelo zaskrbljujoči,''
zaključuje Christakis, ki priporoča, naj otroci ne gledajo TV pred drugim letom, staršem pa svetuje, naj televizije ne uporabljajo namesto varuške.


Oblikovanje tv gledalca se začne že v zgodnjem otroštvu in se nadaljuje skozi vse življenje. Pomembno je, da otroka naučimo gledanja televizije, saj zaradi mnogih podob, ki jih vidi na televiziji, lahko dobi popačeno sliko o svetu. Nešteta oglasna sporočila, ki smo jim priča ob prižganem TV-ju imajo velik vpliv tudi na naše najmlajše. Gledalca oblikujejo kot potrošnika in zaradi reklam lahko otrok hitro dobi občutek prikrajšanosti, če ne dobi predmeta ali živila, ki je bilo oglaševano na televiziji. 

Pomembne so tudi naše navade gledanja televizije, saj smo otroku za zgled, ki ga lahko hitro začne posnemati. Najbolj koristno je, da gledanje televizije vnaprej načrtujemo in skupaj z otrokom izberemo, katere televizijske vsebine si bo ogledal. Otrokom, ki še niso dopolnili tretjega leta starosti popolnoma zadostuje vsakodnevna risanka, predšolskim pa lahko mirne vesti dovolimo ogled kakšne risanke več, še posebej dobrodošli pa bodo razni posnetki narave in živali. Pri starejših otrocih, ki so že sposobni ogleda uro in pol dolgega filma s primerno vsebino, se po koncu pogovorimo o zgodbi. Priporočljivo je, da nam vso zgodbo na kratko obnovi, pri tem pa naj poda še svoje mnenje in pogled na film. 


Mnogi starši za metodo kaznovanja otroka uporabljajo prepoved gledanja televizije, kar spada med najpametnejše kazni, ki jih starši izvajajo. S kaznijo želimo otroku povzročiti neprijeten občutek, vendar pa ni priporočljivo, da mu odrečemo nekaj, kar je koristno za njegov razvoj (šport, igranje instrumenta...). Prepoved televizije otroka napelje k dejavnosti, ki je zanj kljub kazni še vedno zanimiva in koristna.
Pozitivna lastnost gledanja televizije je v tem, da širi otrokovo obzorje ter preseže okvirje, v katere ga postavlja njegova družina in soseska, v kateri živi. Seveda mora biti vsebina programa primerna letom in kognitivnim zmožnostim otroka. 


Televizija tudi vzgaja, zato pazimo, da na sporedu ne bodo nasilne vsebine in prizori, saj to lahko vpliva na otrokovo vedenje. Nasilje je danes vsakodnevno na sporedu, zato je velika nevarnost, da otrok to sprejme kot način reševanja sporov in kot možno obliko komunikacije. Pri tem, katere vsebine so primerne za otroke nam zelo pomagajo ikone, ki se pojavijo pred začetkom predvajanja filma ali oddaje. Poznamo dve ikoni; ena pomeni možnost ogleda, vendar samo v prisotnosti staršev, druga pa pomeni, da je vsebina neprimerna za mladoletne osebe. Poleg tega nam razni ponudniki televizijskih programov ponujajo možnost kodiranja programov, tako da lahko tudi sami lastnoročno onemogočimo ogled vsebin, ki se nam zdijo za našega otroka neprimerne. To je še posebno učinkovita metoda, ki je uporabna v času, ko staršev še ni doma in je otrok sam, pri čemer bi si lahko izbral in ogledal neprimeren program.

Goran Poglajen

Viri:
 Železnik N., Lobnik-Zorko A., Strojin M.,''Tri mame svetujemo drugim mamam in očetom'', založba Mihelač, 1995
Ričan P., Pithartova D.,Frančič Franjo,...''Krotimo televizijo'', Mohorjeva družba, 1999
Vrabec M., ''Moj otrok in film'', Ljubljana, Cankarjeva založba,1968
Mikulič A., ''Otroci in TV'', Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, 2003
http://www.supernanny.com

petek, 20. avgust 2010

Kakšno igračo naj kupim?

Od najrosnejših let sem čutil veliko potrebo po razumevanju ozadja vseh tistih dogodkov in stvari, ki presenečajo otroški um. Ob vsaki novi igrači, ki sem jo dobil, se je v meni oglasilo vprašanje: " Fant, kaj neki je tu notri?"

Charles Babbage

Staršem in otrokom predstavlja nakup nove igrače velikokrat izziv. Otroci imajo pogosto veliko število neprimernih igrač, ki jih vzamejo v roko samo takrat, ko so bile kupljene ali podarjene in nikoli več. Rudolf Steiner pravi, da če damo otroku ljubko govorečo punčko, njegovi možgani nimajo več kaj početi. Namesto, da bi se razvijali, zakrnijo. Thomas Armstrong v knjigi Prebudite genija v svojem otroku pravi, da kar zadeva igrače, se še otrokom nikoli ni tako dobro godilo. Na tržišču ni bilo še nikoli takšne izbire in igrače niso bile še nikoli dosegljive tako velikemu številu otrok. Vendar je to izobilje lahko blagoslov ali prekletstvo za starše, ki iščejo takšno razvedrilo, ki bo vspodbudno vplivalo na otroka. Trend industrije igrač se je v skladu z zanimanjem preusmeril na preproste igrače - visoko kvalitetne kocke, igralne sete in lutke, še vedno pa so trgovine polne cenene krame in kiča, ki nikakor ne spodbujata sposobnosti otrok, še več, lahko celo škodujeta njihovi rasti in razvoju. Mnoge današnje igrače, tudi tiste s sodobno tehnologijo, lahko pomagajo pripraviti otroka na življenje in so tako vraščeni v naše vsakdanje življenje, da ni razloga, da bi od njih odvračali otroke. Industrija igrač v zadnjem času ustvarja trende skozi marketing in promocijo. Najprej se ustvari risanka, zakupi se prostor na televiziji, visoki zneski tega zakupa pa se pokrivajo z masovno proizvodnjo določene igrače. Stevanne Auerbach, direktorica Mednarodnega muzeja igrač trdi, da bi starši morali skrbeti za ravnovesje med aktivnimi (kolebnica, rolerji, kolo, sanke) in ustvarjalnimi igračami (modelirna glina, plastelin, tokalni inštrumenti, lutke) ter vzgojnimi igrami (družabne igre, sestavljanke, magneti, globus). Izberite igrače, ki so dobro oblikovane, trpežne, varne in primerne otrokovi starosti ter nagnjenjem.

Nedefiniramin igračam dajte prednost pred definiranimi. Preprosta punčka s kar najmanj potezami je boljša igrača od punčke, ki s pomočjo tehnoloških čudežev govori, se smeje in hodi. Otrok ob preprosti punčki razvija jezikovno izražanje s tem ko vodi dialog. Vicki Cobb meni, da obstaja povezava med slabo telesno pripravljenostjo podmladka in naraščanjem števila igrač, ki naredijo vse namesto otroka. Podobno so tudi lego kocke, s katerimi lahko otroci sezidajo lastne gradove, boljša igrača od tovarniško izdelanega gradu. Preprosti glasbeni inštrumenti, na katere je porebno brenkati, v njih pihati ali po njih bobnati, pa imajo prednost pred kitarami ali bobni, ki igrajo sami. V praksi sem opazil, da otroci izredno radi v kotičkih segajo po Lego kockah in velikih gradnikih. Ustvarijo si grad, bunker ali zavetje in se v njem igrajo svoje igre. 
Ne prestrašite se, če si otrok želi igračo, ki vam ni pogodu. Brž ko so otroci dovolj stari, so izpostavljeni propagandi celega niza neprimernih igrač. Larry Carlat pravi, da v predšolskem obdobju odločajo starši in lahko izberejo katero koli igračo, ki se jim zdi primerna - nedefinirano in takšno, ki spodbuja domišljijo. Ko pa je otrok enkrat dovolj velik, da ve, kaj se okoli njega dogaja, si bo ponavadi zaželel igračo, ki jo oglašujejo na televiziji. Najboljše, kar lahko v tem trenutku storite, je, da se z otrokom pogovorite, zakaj mu je ta igrača všeč in iskreno izrazite svoje mnjenje, nato pa naj vaša intuicija odloči, ali boste igračo kupili ali ne. Če ste se odločili za nakup sporne igrače, bodite pozorni, da ne boste gojili negativnih čustev do otroka, ko se bo z njo igral.

Zelo težko je natančno opredeliti lastnosti resnično dobre igrače. Igrače so odsev kulture, zato odrasli, ki delijo nasvete, katere igrače so najboljše, samo povzemajo trenutne kulturne vrednote, ki se lahko hitro spremenijo. Brian S. Smith pravi, da je igra otrokova izbira in se odrasli v njo ne bi smeli pretirano vmešavati. Otroci potrebujejo igro, da sami spoznavajo svet - ne tistega za katerega odrasli želijo, da bi ga spozali, temveč svet,  v katerem živijo. 

Poglejmo še varno igračo. Ljubica Marjanovič Umek trdi, da so zunanja podoba igrače, neškodljivi material in tehnološka ustreznost glavni atributi varne igrače. Nesreče z igračami se sicer najpogosteje dogajajo v prvem letu otrokove starosti, zato igrača za dojenčka ne sme biti manjša od osmih centimetrov. Poleg varnosti je pomembno, da je primerna otrokovemu razvojnemu obdobju, pomemben je njen oblikovno estetski vidik, kar pomeni, da se otrok skozi igro z njo tudi česa nauči. gra ima izredno velik pomen tako za dojenčke kot malčke in otroke v predšolskem ter zgodnjem šolskem obdobju. Dojenčki in malčki v t. i. funkcijski igri razvijajo predvsem zaznavne (poslušajo zvoke, otipavajo materiale, gledajo barve, oblike, gibanje likov …) in gibalne zmožnosti (prijemajo in preprijemajo igrače, spuščajo in mečejo predmete, kotalijo, vlečejo in vozijo igrače pri hoji, skačejo čez enostavne ovire, v obroče …) ter razvijajo skladnost gibov rok in oči (vstavljajo telesa v različne odprtine, zlagajo kocke in druge gradbene elemente, oblačijo lutke, natikajo kroglice na vrvico …). Za malčke in predšolske otroke je zelo pomembna simbolna (domišljijska) igra, v kateri otroci ob prevzemanju različnih vlog iz vsakdanjega in domišljijskega sveta razvijajo govor, mišljenje, izražajo čustva in vzpostavljajo socialne odnose. Pogosto se igrajo tudi različnih družabnih iger in iger s pravili, pri katerih je pomembno učenje socialnih veščin in razumevanje pogleda drugih.

Igrača mora biti primerna otrokovi starosti:
Igrače za dojenčke: mehke igrače iz blaga, vrtiljaki in nihajoče igrače za posteljico, ropotuljice, igrače za žvečenje, lončki in figurice za igro v vodi, žoge iz blaga, preproste sestavljanke ali kocke, igrače, ki jih otrok potiska ali vleče, knjige iz pralnega blaga.
Igrače za malčke: prstne barve, potiskači, vozički, gugalnice, tricikli, kocke vseh vrst, preprosta glasbila, punčke, otroške kuhinje in delavnice, otroška blagajna, avtomobilčki, sestavljenke iz pene, gugalnik.
Igrače za predšolske otroke: kolo, žoge, risalne in magnetne table, barvice, sestavljenke, slikanice, žebljički, kostumi, punčke z dodatki, avtomobili, ceste in železnice, preproste družabne igrice, plastelin, naprstne lutke, glasbila.
Igrače za šolarje: družabne igre, konstrukcijske igrače, sestavljenke, kompleti za izdelovanje ogrlic, preprost fotoaparat, daljnogled, knjige, cedeji, devedeji, glasbeni inštrumenti, mp3.


Kaj pa dobra igrača, kot znak, ki ga podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport? Znak Dobra igrača je zaščitni znak kakovosti igrače. To pomeni, da gre za varno, lepo oblikovano in tehnološko primerno izdelano igračo, ki otroke različnih starosti spodbuja k raznolikim načinom igranja (npr. gibalnim in socialnim igram, domišljijski in ustvarjalni igri) in pridobivanju različnih izkušenj in spretnosti.

Dobra igrača ni neka posebna igrača, mora pa biti v rokah otrok varna, skladno oblikovana, tehnološko izdelana na način in iz materialov, ki so primerno izbrani za konkretno igračo, in igri mora dati vsebino oziroma različne vsebine. Nobenega razloga ni, da ne bi dobile znak Dobre igrače tudi kanglice, lopatke, grabljice …, saj je še kako pomembno, da se npr. grabljice ali lopatke v igri ne polomijo, da se kanglica ne ukrivi ali pušča vode, hkrati pa lahko otrok s tovrstnimi igračami oblikuje ali preoblikuje različne materiale in naredi vsakokrat nekaj drugega (npr. ceste, tunele, reke, plažo …), pridoda še bolj (npr. človeške figure, avtomobile) ali manj strukturirane igralne materiale (npr. kamenčke, palčke, veje) in dolgo časa uživa v bogati domišljijski igri. (Vir

Otroške igre niso zabava; moramo razumeti, da so najbolj resno otrokovo opravilo. 
Michel De Montaigne

Goran Poglajen

Tempelj življenja

Tempelj življenja je mesto, kjer se starševska ljubezen in otroška igrivost prepletata v vrsto izzivov imenovanih vzgoja. Upam, da bo ta blog pomagal vsem, ki imajo željo spoznati več različnih pristopov k vzgoji, izobraževanju, igri in starševstvu. Želim zbrati različne prispevke, iz katerih lahko črpamo znanje in izkušnje za kvaliteten razvoj otrok, poudarek je na medsebojnih odnosih, ki temeljijo na ljubezni in spoštovanju ter pozitivnem pristopu do življenja. Pozitivna naravnanost zagotavlja svetlejšo prihodnost za nas in naše otroke.


Goran Poglajen
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...