petek, 23. december 2011

Dan ustavnosti

Dan ustavnosti je državni praznik, ki je 23. decembra.

V počastitev dne, ko je bila sprejeta in razglašena Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije 23. decembra praznuje dan ustavnosti.

Zakaj je to zanimivo?

Ker lahko po novem na spletni strani Državnega zbora dostopamo do USTAVE V STRIPU. 

Strip, lepe ilustracije in zanimiva podoba pa znajo biti zanimivi tudi za naše otroke. Poglejte in preberite :)




Pa še nekaj podatkov o izdaji:

Ilustrirana Ustava Republike Slovenije - izbor členov
Skupni projekt Državnega zbora in Ustavnega sodišča ob 20. obletnici sprejetja Ustave Republike Slovenije
Ilustriral: Zoran Smiljanić
Izbor členov: dr. Miro Cerar, dr. Erik Kerševan
Uredniški odbor: mag. Jelena Aleksić, Ivan Biščak, dr. Miro Cerar, dr. Katja Jerman, mag. Ana Jesenko, mag. Borut Peršolja, mag. Katarina Ratoša, Tjaša Šorli, Karmen Uglešić
Spletna izvedba: Sonce.net
December 2011


sobota, 10. december 2011

Naučimo otroke pozitivnega razmišljanja

Pozitivno razmišljanje je pomembno, saj se na podlagi pozitivnih misli gradi pozitivna samopodoba, ta vpliva na pozitiven odnos do življenja, usmerja naše razmišljanje o sebi, svetu, o našem čustvovanju in vedenju ter odnosu do drugih ljudi. Samopodoba je eno temeljnih področij osebnosti. Zajema celoto predstav, mnenj, stališč, ki jih imamo o sebi, vrednost, ki si jo pripisujemo in odnos do samega sebe. Samopodoba je odvisna od več dejavnikov, eden od njih pa je pozitivno razmišljanje. Prav tako pa lahko s pozitivnim razmišljanjem ustvarjamo jutrišnji dan. Louise L.Hay pravi, da je točka moči vedno v sedanjem trenutku. V njem se začnemo spreminjati. Miselni vzorci porajajo in vzdržujejo življenjsko delovanje, zato bomo lahko s spremembo miselnih vzorcev spremenili naše življenje. Miselni vzorci, ki porajajo največ telesnih obolenj so kritičnost, jeza, zamera in krivda, te pa je potrebno pozorno spremljati v našem življenju.

Otroke moramo naučiti pozitivnega razmišljanja in dejstva, da je človek ki se spoštuje zadovoljen sam s seboj in se ceni. S tem ko se ceni, pa doživlja, da je vreden ljubezni, sreče, in spoštovanja drugih ljudi. Usmeriti jih moramo v njihove dobre lastnosti, s pomočjo pozitivnih trditev o sebi in na osnovi pozitivnih mnenj, ki jih o njih izrekajo prijatelji in vrstniki. Mag. Damijana Podkrajšek pravi, da ima človek s pozitivno samopodobo odgovornejši odnos do lastnega zdravja ter načina življenja, govori pa tudi o tem, da pozitivna samopodoba ščiti posameznika pred mnogimi boleznimi, v prvi vrsti pa pred psihosomatskimi obolenji. Tu so mišljeni glavoboli, bolečine v vratu, v križu, v sklepih... Strokovnjaki počasi prihajajo in potrjujejo povezavo med mišljenjem in njegoviom vlpivom na psihično in fizilčno stanje posameznika. Če bomo otroke dovolj hitro naučili pozitivnega odnosa do sebe, se bo to odrazilo v njihovem načinu življenja in odnosti do sveta, vrstnikov in nenazadnje tudi do nas. Svoje otroke moramo vzgojiti v pozitivne posameznike, ki jim ni vseeno zase, za ljudi okoli sebe in za okolje v katerem živijo. 

V sloveniji je na voljo nekaj prevodov knjig Louise L. Hay, kot tudi drugih avtorjev. Veliko pa na tem področju dela ga. Alenka Tacol s sodelavci, ki so izdali tudi priročnik na to temo in postavili spletno stran www.tosemjaz.net. Ena izmed knjig za otroke je "Mislim, sem!: moč afirmacij za otroke", avtorice Louise L. Hay.


Dodajam še nekaj pozitivnih trditev*:

  • Sem edinstven in neponovljiv človek.
  • Rad se imam in se spoštujem.
  • Zaslužim si srečo.
  •  Imam prijatelje.
  • Vztrajam pri delu.
  • Razvijam svoje sposobnosti in interese.
  • Znam organizirati svoj čas.
  • Verjamem vase.
  •  Imam pravico delati napake.
  • V meni je pogum.
  • Sodelujem z drugimi in jih sprejemam.
  • Na stvari (dogodke in situacije) znam pogledati s pozitivne strani.
  • Sprejemam se takšnega kot sem.
  • Pomagam drugim.
  • Znam se vživeti v druge in jih razumeti.
  •  Znam reči ne, kadar kdo od mene zahteva kaj slabega.
  • Pozitivno razmišljam o sebi – ne primerjam se z drugimi v svojo škodo.
  • Sprejemam svoje telo, svoj zunanji videz.
  • Vem, kaj si v življenju želim, in se trudim, da bi to dosegel.
  •  Lahko vplivam na veliko stvari v svojem življenju.
  • Z zaupanjem začenjam svoje delo.
  • Ne izogibam se problemom – poskušam jih reševati.
  • Sem odgovoren človek.
  • Imam pravico povedati svoje mnenje.
  • Moje življenje ima smisel.
  • Lahko sem jezen, vendar obvladujem svoje jezno vedenje.
  • Sprejemem drugačnost pri ljudeh.
  • V ljudeh iščem dobre lastnosti.
  • Tudi če nisem zadovoljen s vsemi svojimi lastnostmi, se lahko imam rad.
  • Poskušam razumeti svoja čustva, kadar sem prizadet.
klikni in preveri...



* 10 korakov do boljše samopodobe, Tacol Alenka, 2010
    Telo je tvoje, Louise L Hay, 1996

sobota, 03. december 2011

Otrok je ljubezen v vidni obliki

Sposobnost, da deluješ v ljubezni in z njo, da si nenasilen, širokosrčen in da spoštuješ pravice in potrebe drugih, izhaja iz tega, da sta ti bila v otroštvu naklonjena širokosrčna in nežna ljubezen ter spoštovanje.

 Rita Nakashima Brock 

Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci, in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so. Ni jim treba dokazovati, da kot človeška bitja predstavljajo vrednoto, ni jim treba dokazovati, da potrebujejo našo naklonjenost. Naša ljubezen do njih ne more biti pogojna, predmet pogojenosti sta lahko le naša naklonjenost ali nenaklonjenost do njihovih navad. Naša ljubezen do njih mora biti takšna, da se lahko nanjo zanesejo in da jim je vedno na razpolago. Odrasli moramo biti pripravljeni prispevati vse, kar je potrebno, da zagotovimo vsem otrokom v naši skupnosti in drugje vse kar potrebujejo. 

Pomembno je, da se skupnost trudi za čim bolj idelane pogoje za razvoj otrok in staršev, pomembno je da zagotavlja vse kar otrok in starš potrebujeta: primero zdravstveno oskrbo, hrano, obleko in zatočišče, priložnosti za raziskovanje in razvoj ter vzgojo v varnem okolju. Pomembno je da so storitve vzgoje in izobraževanja za vse starše in otroke ugodne in dostopne, da je process izobraževanja in vzgoje kvaliteten. Pomembno je da nevladne organizacije in prostovoljci zagotavljajo dodatno podporo in številne aktivnosti, ki otrokom krajšajo čas na način, ki predstavlja kvalietno preživljanje njihovega prostega časa. 

Pomembno je da institucije ki skrbijo za socialno varstvo in družine opravljajo svojo funkcijo dobro, da so na razpolago ljudem in da jim dajejo pomoč ki jo potrebujejo ne zgolj formalne sistematične in nečloveške obravnave. Potrebno je da odkrivajo probleme, tam kjer so in poskušajo najbolje pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. V tem hitrem materialistično naravnanem svetu drvimo v družbo brezosebnosti in formalnosti, potrebno je vrniti čut za sočloveka in spoštovanje vseh živih bitij. Posebne pozornosti morajo biti deležni brezmočni otroci, ki pristanejo v varnih hišah in domovih – zaslužijo si našo ljubezen in podporo ali vsaj dobro misel, če druga ne moremo storiti. Prav tako se spomnimo na otroke po svetu, ki živijo v slabših pogojih in nimajo podpore, ki so je deležni naši otroci. Tudi ti so del našega življenja na tem planetu in tudi tem moramo pomagati. 

Otroci so naše največje bogastvo, učijo nas brezpogojne ljubezni in nas vodijo skozi življenje.

TOM TELEFON – za otroke, mladostnike in starše 

TOM je telefon za otroke in mladostnike, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije že od leta 1990, ko je bil ustanovljen na pobudo Komisije za otrokove pravice. V obdobju dozorevanja mladi iščejo svoj položaj v družbi, ki od njih zahteva odraslost. Iskanje lastne identitete, pritisk sovrstnikov, pomanjkanje izkušenj in čustvena nedozorelost pa v mladostniku pogosto zbujajo negotovost in napetost ter porajajo nova vprašanja. V takšnih in podobnih primerih nudi Telefon za otroke in mladostnike čustveno oporo ter možnost zaupnega anonimnega pogovora z usposobljenim svetovalcem.

www.e-tom.si

Druge organizacije, ki nudijo pomoč: 


torek, 29. november 2011

Živali lahko zdravijo

V zadnjem času narašča zanimanje za terapijo z živalmi. Med človekom in živaljo se stke posebna vez, ki je zelo močna in ima tudi terapevtske učinke. Terapija z živalmi je eno izmed zelo iskanih področij v Ameriki in povpraševanje po njej presega ponudbo. Pri nas so te terapije relativno neznane in nedostopne, vendar se tudi to počasi spreminja na bolje, obstajajo društva in posamezniki, ki samostojno ali organizirano ponujajo terapije z živalmi.
Terapija z živalmi je posebna oblika terapije, pri kateri terapevti s pomočjo živali pomagajo pri ljudeh odpravljati ali vsaj zmanjšati motnje na področju fizičnega, psihičnega ali socialnega dobrega počutja.

Ciljne skupine tovrstnih terapevtov so še posebej otroci, duševno hendikepirani, bolniki in ostareli, ki si jih tudi s pomočjo živali prizadevajo vključiti v njihovo okolje. Živali naj pri tem ne bi nadomeščale človeškega stika, bile naj bi bolj v vlogi soterapevta in nekakšnega katalizatorja. So namreč del narave, ki ima za človeka tudi pozitiven in predvsem zdravilen učinek. 


Obstajajo številne znanstvene raziskave in študije, ki so pozitivne učinke terapije, v kateri sodelujejo živali, potrdile. Že samo božanje mehkega živalskega kožuha deluje na človeka izredno sproščajoče. Živali so odlične pri zadovoljevanju človekovih potreb po pozornosti, telesnem stiku, ljubkovanju, saj pri tem ljudi ne ločujejo po duševnih sposobnostih, videzu ali starosti, temveč jih sprejmejo takšne, kot so.

Terapija s konji:

Kaj je hipoterapija?
Beseda »hipoterapija« je sestavljenka iz dveh grških besed, hippos [ gr. konj ] in therapeia [ gr. zdravljenje ]. Je oblika medicinsko-fizoterapevtskega zdravljenja s pomočjo konja, kateri vpliva na jahača s svojim tridimenzionalnim gibanjem. Terapevtova naloga je usklajevanje odzivov pacienta na konjevo gibanje glede na zastavljene cilje oz. želene učinke. Pozitivni vplivi hipoterapije so vidni na telesnem, emocionalnem, duševnem in socialnem področju razvoja pacienta-jahača.

Kdo izvaja hipoterapijo?
Predpiše jo zdravnik različnih strok (ortoped, pediater, fiziater, splošni zdravnik, psihiater,.....)
Izvaja jo fizioterapevt-ka, ki je opravil-a dodatno izobraževanje na področju hipoterapije, ki se izvaja v nekaterih državah EU (Nemčija, Avstrija, Švedska, ....), ter pridobil-a status inštruktorja jahanja, ki ga podeljuje Slovenska konjeniška Akademija.
Dodatno potrebujemo še vodnika konja in po potrebi enega ali dva pomožna terapevta oz. pomočnika.

Za koga je primerna hipoterapija?
Hipoterapija je primerna za:
osebe z boleznimi centralnega in perifernega živčnega sistema (cerebralna paraliza, diskinezija, multipla skleroza,...)
osebe z boleznimi gibalnega aparata
osebe z genetskimi motnjami (Downov sindrom, ...)
osebe z ortopedskimi motnjami
osebe, ki potrebujejo rehabilitacijo po nesrečah
osebe, ki potrebujejo rehabilitacijo po možganski kapi
Učinki hipoterapije:
uravnavanje mišičnega tonusa
izboljševanje ravnotežje, koordinacije in reakcijskih sposobnosti
povečanje gibljivosti medeničnega dela, kar vpliva na gibčnost kolkov in pomaga ohranjati ravnotežje hrbtenice
stabilizacija in mobilizacija glave, trupa in udov
olajšano učenje neodvisnega sedenja, stoje, hoje


Terapija s psi:
Primer terapevtskega para - Petra in njen pes Gal:
Petra je ponosna lastnica izšolanega terapevtskega psa, ki sliši na ime Gal. Bernski planšar Gal in njegova lastnica po uspešno opravljenem tečaju v Gradcu zdaj tudi uradno delujeta kot t. i. terapevtski par. “Gal se je po uvrstitvenem testu, pri katerem so strokovnjaki najprej potrdili, da je primeren za terapevtskega psa, moral navajati na najrazličnejše ekstremne situacije,” razlaga Petra. 



“V bistvu sva si na tečaju prizadevala za zviševanje njegovega tolerančnega praga, kar pomeni, da je zdaj sposoben prenašati močno božanje in stiskanje, nepričakovan ropot za njegovim hrbtom (kot je padanje kovinskih predmetov), mirno reagirati na množico ljudi in podobno.”

Že lansko poletje, ko je Petra kot prostovoljka delala na ljubljanski pediatrični kliniki, sta z Galom dvakrat neformalno obiskala male bolnike na dvorišču klinike. “Ko sem se pogovarjala z otroki, ki morajo zaradi bolezni v bolnišnici ostati tudi po tri mesece, so mi povedali, da imajo skoraj vsi doma kakšno žival, ki so jo seveda pogrešali. Zato sem se odločila in jim pripeljala svojega Gala. Izkušnja se je izkazala za zelo pozitivno, otrokom je druženje s psom veliko pomenilo, tisti, ki so bili hiperaktivni, so se ob njem neverjetno pomirili,” pravi Petra.

Vendar pa vsi psi niso primerni za terapevtske namene, saj so določene okoliščine za nekatere kljub vsemu preveč stresne in zato v njih reagirajo agresivno. Zato mora vsak potencialni terapevtski pes skozi vrsto testov. V prvi vrsti mora biti takšen pes ne glede na pasmo ljubeč družabnik. Šele nato se za lastnika in psa začne šolanje, ki je sestavljeno iz štirih delov: teoretičnega, praktičnega, na koncu izpit ter še terapevtski obisk v spremstvu izkušene ekipe.


Pomembno:
Med božanjem dlake se umirimo in raven antistresnih hormonov se močno zniža. Domače živali dobro učinkujejo na vse, ki so pri svojem poklicu izpostavljeni velikim stresnim obremenitvam.
Svilena mačja dlaka naj bi bila celo bolj primerna in vabljiva za božanje kot pasja, ki je trša, zato so psi bolj primerni za trepljajnje. V ZDA in Angliji močno narašča populacija mladih poslovnih ljudi, ki si za hišnega ljubljenčka raje izberejo mačko kot psa, ker je z njo veliko manj dela.


 
Za konec pa še to: ljubitelji in lastniki takšnih in drugačnih hišnih ljubljenčkov nikoli ne smemo pozabiti, da naše družne živali niso le ljubke in od nas odvisne igrače, temveč prav tako svobodna bitja neukrotljivega duha, vredna vsega spoštovanja!

Goran Poglajen


nedelja, 27. november 2011

Praznovanje rojstnega dne

Otroški rojstni dan je velik praznik za vso družino. Otroci se ga veselijo in komaj čakajo na ta dan. Danes so popularna organizirana praznovanja z animacijo in podobno. Tako lahko otroci praznujejo v Bumbar parku, v Planetih Tuš, Bowling centrih... Starši pa se lahko odločijo in priredijo zabavo tudi doma. 
Velikokrat se takšna domača zabava izkaže kot zabava in druženje za starše, med tem, ko se otroci igrajo sami zase. Praznovanje rojstnega dne je lepa priložnost, da se družina poveže in pripravi dobro zabavo zase in za vse povabljene. Starši dobijo priložnost, da svojemu otroku pokažejo koliko jim pomeni, da so pripravljeni vložiti veliko truda v pripravo njegovega rojstnega dne.

Praznovanje rojstnega dne je seveda omejeno s prostorom. Če imate hišo z dvoriščem, potem ni problema, če pa živite v stanovanju, boste morali organizirati zabavo tako, da bo primerna stanovanju, ali najeti prostor nekje druge. Kadar je večje število otrok, potem je bolje, da imajo več prostora za gibanje, razne aktivnosti in igre. Ko ste določili prostor za zabavo se odločite za aktivnosti.

Starost otrok je pomembna, predvsem za aktivnosti, ki jih boste izvajali. Nikoli pa ni potrebno izključiti mlajših otrok, ki z veseljem spremljajo ostale pri igri in ostalih aktivnostih. Mlajše otroke lahko spremljajo starši in jim pomagajo. Skupina otrok je lahko raznolika in na to je potrebno pomisliti tudi pri pripravi.

Naj bo vaše praznovanje druženje vseh generacij, vklučite tudi odrasle, ki lahko izvedejo in pomagajo pri marsikateri igri.

Za dober otroški rojstni dan ne potrebujete animatorja, vse kar otroci potrebujejo imate tudi vi! Vašega otroka najbolje poznate in tako boste že v osnovi imeli veliko smernic, kaj je prav in kaj ne. Potrebna je le majhna mera poguma in dobra priprava.


Za otroke je dobra zabava tista, v kateri oni aktivno sodelujejo, rajajo, tekajo. Z veseljem bodo  sodelovali pri aktivnostih, ki pa morajo biti načrtovane in imeti neko zaokroženo celoto. Starši morajo razporediti aktivnosti tako, da bodo otroci videli, da so dobro pripravljene in se ob nijh ne bodo dolgočasili.

Zadnje čase so zanimive tematske zabave. Po mojem mnjenju je tematska zabava zelo dobra ideja, saj imate neko osnovo, s katero povežete vse aktivnosti tistega dne.

Kako se pripraviti?
Izberite si temo rojstnega dne in začnite z zbiranjem zamisli o poteku in materialih za pripravo. Vse kar potrebujete je na internetu ali v knjigah. Veliko iger lahko priredite posamezni temi, ali pa si kakšno kar izmislite.
Razmislite ali lahko otroci na vašo temo rišejo, slikajo, plešejo?
Katere igre lahko prilagodite vaši temi?
Katere igre ste se igrali vi kot otrok in kako bi jih lahko ta dan uporabili?
Katere aktivnosti iz življenja so povezane s to temo?
Katere materiale lahko naredite hitro in enostavno?
Kako se morate sami opremiti za vodenje aktivnosti?

Vse to se izgleda zapleteno, vendar se da urediti v enem večeru.

Z ženo sva se pogovarjala, kaj pripraviti za hčerkin rojstni dan. Ugotovila sva, da bi bili indijanci dobra tema. Čeprav na internetu ni dosti idej, sva kar hitro našla nekaj rešitev.

 

Dan smo začeli tako, da jih je pozdravila indijanka, ki jih je naučila indijanski pozdrav. Nato so otroci dobili inštrumente: bobne, tolkala, piščali in so skupaj klicali dež. Jaz sem za to priložnost pripravil posnetek grmenja in vrtno cev. Tako smo dobili čisto pravi dež in otroci so bili zelo presenečeni nad svojo sposobnostjo klicanja dežja. 
Ko so priklicali dež jih je obiskal indijanski poglavar, ki jim je razložil, da lahko otroci, ki lahko prikličejo dež postanejo indijanci. Povabil jih je v svoj tabor, ki je bil sestavljen iz šotora (tri rajce za fižolo in prti), ognjišča (ognjišče z lesenimi čoki), totema (risba na papirju) in tarče (narisane). Najprej jim je razdelil perjanice in sami so si določili indijanska imena. Za tem so bili povabljeni na čarobni indijanski napoj (čaj), kjer so se pogovorili o pomenu totema. 
Naslednja naloga je bila barvanje totema na sliki. Vsi indijanci so nato dobili sulice (palice, ki so kasnjeje služile, kot palice za peko hrenovk). Najprej so tekmovali v metu sulice, nato pa so ciljali narisane tarče. Po teh dveh igrah so se razdelili na indijance in kavbojce. Indijanci so morali uloviti kavbojce (starše) in ga pripeljati poglavarju. 
Po igrah smo se napotili k ognjišču, zakurili ogenj in spekli hrenovke. Po večerji smo se naučili še ples Ole majole. Zabava se je nadaljevala v hiši, kjer smo pojedli torto in se še malo poveselili in igrali.

Na hitro pripravljen rojstni dan je veliko otrokom in staršem polepšal njihovo popoldne.

Goran Poglajen

nedelja, 20. marec 2011

Naj otroku kupim hišnega ljubljenčka?

Ko razmlišljamo o nakupu hišnega ljubljenčka, moramo dobro premisliti, kaj s tem prinašamo v življenje svojega otroka in cele družine. Odgovornost je prva stvar na katero moramo pomisliti. Želje so v večini v domeni otrok, med tem, ko je odločitev za nakup v rokah odraslih. Najprej moramo pomisliti na to, da izberemo takšno žival, ki ji bomo lahko nudili primerne življenjske pogoje in ji omogočili dobro počutje.

    Hišni ljubljenčki so za otroka lahko zelo koristna izkušnja, hkrati pa lahko predstavljajo preveliko odgovornost, zato je dobro vedeti, kakšne vrste nege so sposobni otroci*:

    • Dve- ali triletniki so običajno navdušeni nad idejo, da bi pomagali pri negi. Lahko pomagajo pri krtačenju z mehko krtačo, pa tudi pri kopanju. Lahko sodelujejo pri izpiranju posodic iz hrčkove kletke ali  kletke podobne živali ali pri pripravljanju ustrezne podlage za kletko. To je obenem dobra podlaga, da se otrok začne učiti o nežni interakciji z ljubimci.
    • Štiri in pet let stari otroci lahko sodelujejo pri sprehajanju psa (če je pes močnejši od otroka, bodo povodec seveda držali starši). To je tudi primeren čas, da se otrok sooči s tveganjem, ki ga lahko prinese spuščanje psa s povodca. Uvidel bo tudi nevarnost, ki jo predstavlja puščanje stvari, ki jih želi ljubljenček poskusiti, dojel bo posledice malomarnosti, kot so odprta vrata (stanovanja, dvorišča, kletke), skozi katera lahko pobegneta pes ali mačka.
    • Otroci med šestim in osmim letom so popolnoma sposobni pomagati pri hranjenju ljubljenčka, lahko gredo z vami po nakupih hrane in jo pomagajo naložiti v ustrezne prostore. Dovolj so stari, da se jim lahko to dodeli kot redna obveznost, pri čemer ni odveč, da se jim na vidnem mestu označi, kdaj morajo dati živali hrano in čisto vodo.
    • Otroci med devetim in dvanajstim letom gredo lahko skupaj s starši v pasjo šolo ali pa skupaj z njimi preučijo priročnik o pravilni negi hrčka. V tem obdobju se lahko otrok uči tudi o manj prijetnih vidikih nege, kot je čiščenje posode s posipom za mačke, ali čiščenje dna ptičje kletke, pri tem pa jim je seveda treba pokazati, da morajo skrbeti za lastno higieno in ne ogrožati svojega zdravja.
    Otroci imajo do živali drugačen odnos, kot odrasli, za to jim odgovornosti ne gre povsem prepustiti. Otroka je potrebno naučiti, da žival ni igračka ampak živo bitje, za katerega je treba skrbeti. Zraven skrbi za preživetje, pa je pomembno tudi izpolnjenje življenjskega namena - posamezne pasme psov zahtevajo veliko nege, druge veliko aktivnosti. Potrebno je poznati hišnega ljubljenčka, njegove življenjske navade in zahteve. Starši pa se moramo o vseh teh podrobnostih prej pozanimati. V vsaki trgovini z hišnimi ljubljenčki imajo prodajalce in svetovalce, ki veliko vedo o določenih živalih. V določenih trgovinah imajo posebne letake, ki podrobno predstavljajo posamezno žival. Pripravite se za življenje z novim živim bitjem, preučite njegove potrebe in o tem podučite svoje otroke.

    Trgovine z malimi živlami:




    Vir:  * http://www.zurnal24.si/otrok/otroci-in-skrb-za-ljubljencka-159440/clanek

    Goran Poglajen


    Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...