Živali lahko zdravijo

V zadnjem času narašča zanimanje za terapijo z živalmi. Med človekom in živaljo se stke posebna vez, ki je zelo močna in ima tudi terapevtske učinke. Terapija z živalmi je eno izmed zelo iskanih področij v Ameriki in povpraševanje po njej presega ponudbo. Pri nas so te terapije relativno neznane in nedostopne, vendar se tudi to počasi spreminja na bolje, obstajajo društva in posamezniki, ki samostojno ali organizirano ponujajo terapije z živalmi.

Terapija z živalmi je posebna oblika terapije, pri kateri terapevti s pomočjo živali pomagajo pri ljudeh odpravljati ali vsaj zmanjšati motnje na področju fizičnega, psihičnega ali socialnega dobrega počutja.

Ciljne skupine tovrstnih terapevtov so še posebej otroci, duševno hendikepirani, bolniki in ostareli, ki si jih tudi s pomočjo živali prizadevajo vključiti v njihovo okolje. Živali naj pri tem ne bi nadomeščale človeškega stika, bile naj bi bolj v vlogi soterapevta in nekakšnega katalizatorja. So namreč del narave, ki ima za človeka tudi pozitiven in predvsem zdravilen učinek. 

Obstajajo številne znanstvene raziskave in študije, ki so pozitivne učinke terapije, v kateri sodelujejo živali, potrdile. Že samo božanje mehkega živalskega kožuha deluje na človeka izredno sproščajoče. Živali so odlične pri zadovoljevanju človekovih potreb po pozornosti, telesnem stiku, ljubkovanju, saj pri tem ljudi ne ločujejo po duševnih sposobnostih, videzu ali starosti, temveč jih sprejmejo takšne, kot so.

Terapija s konji:

Kaj je hipoterapija?

Beseda »hipoterapija« je sestavljenka iz dveh grških besed, hippos [ gr. konj ] in therapeia [ gr. zdravljenje ]. Je oblika medicinsko-fizoterapevtskega zdravljenja s pomočjo konja, kateri vpliva na jahača s svojim tridimenzionalnim gibanjem. Terapevtova naloga je usklajevanje odzivov pacienta na konjevo gibanje glede na zastavljene cilje oz. želene učinke. Pozitivni vplivi hipoterapije so vidni na telesnem, emocionalnem, duševnem in socialnem področju razvoja pacienta-jahača.

Kdo izvaja hipoterapijo?

Predpiše jo zdravnik različnih strok (ortoped, pediater, fiziater, splošni zdravnik, psihiater,.....)
Izvaja jo fizioterapevt-ka, ki je opravil-a dodatno izobraževanje na področju hipoterapije, ki se izvaja v nekaterih državah EU (Nemčija, Avstrija, Švedska, ....), ter pridobil-a status inštruktorja jahanja, ki ga podeljuje Slovenska konjeniška Akademija.
Dodatno potrebujemo še vodnika konja in po potrebi enega ali dva pomožna terapevta oz. pomočnika.

Za koga je primerna hipoterapija?

Hipoterapija je primerna za:

osebe z boleznimi centralnega in perifernega živčnega sistema (cerebralna paraliza, diskinezija, multipla skleroza,...)

osebe z boleznimi gibalnega aparata

osebe z genetskimi motnjami (Downov sindrom, ...)

osebe z ortopedskimi motnjami

osebe, ki potrebujejo rehabilitacijo po nesrečah

osebe, ki potrebujejo rehabilitacijo po možganski kapi

Učinki hipoterapije:

uravnavanje mišičnega tonusa

izboljševanje ravnotežje, koordinacije in reakcijskih sposobnosti

povečanje gibljivosti medeničnega dela, kar vpliva na gibčnost kolkov in pomaga ohranjati ravnotežje hrbtenice

stabilizacija in mobilizacija glave, trupa in udov

olajšano učenje neodvisnega sedenja, stoje, hoje

Vir: www.nakonju.si

Terapija s psi:

Primer terapevtskega para - Petra in njen pes Gal:

Petra je ponosna lastnica izšolanega terapevtskega psa, ki sliši na ime Gal. Bernski planšar Gal in njegova lastnica po uspešno opravljenem tečaju v Gradcu zdaj tudi uradno delujeta kot t. i. terapevtski par. “Gal se je po uvrstitvenem testu, pri katerem so strokovnjaki najprej potrdili, da je primeren za terapevtskega psa, moral navajati na najrazličnejše ekstremne situacije,” razlaga Petra. 

“V bistvu sva si na tečaju prizadevala za zviševanje njegovega tolerančnega praga, kar pomeni, da je zdaj sposoben prenašati močno božanje in stiskanje, nepričakovan ropot za njegovim hrbtom (kot je padanje kovinskih predmetov), mirno reagirati na množico ljudi in podobno.”

Že lansko poletje, ko je Petra kot prostovoljka delala na ljubljanski pediatrični kliniki, sta z Galom dvakrat neformalno obiskala male bolnike na dvorišču klinike. “Ko sem se pogovarjala z otroki, ki morajo zaradi bolezni v bolnišnici ostati tudi po tri mesece, so mi povedali, da imajo skoraj vsi doma kakšno žival, ki so jo seveda pogrešali. Zato sem se odločila in jim pripeljala svojega Gala. Izkušnja se je izkazala za zelo pozitivno, otrokom je druženje s psom veliko pomenilo, tisti, ki so bili hiperaktivni, so se ob njem neverjetno pomirili,” pravi Petra.

Vendar pa vsi psi niso primerni za terapevtske namene, saj so določene okoliščine za nekatere kljub vsemu preveč stresne in zato v njih reagirajo agresivno. Zato mora vsak potencialni terapevtski pes skozi vrsto testov. V prvi vrsti mora biti takšen pes ne glede na pasmo ljubeč družabnik. Šele nato se za lastnika in psa začne šolanje, ki je sestavljeno iz štirih delov: teoretičnega, praktičnega, na koncu izpit ter še terapevtski obisk v spremstvu izkušene ekipe.

Vir: www.cosmopolitan.si

Pomembno:

Med božanjem dlake se umirimo in raven antistresnih hormonov se močno zniža. Domače živali dobro učinkujejo na vse, ki so pri svojem poklicu izpostavljeni velikim stresnim obremenitvam.

Svilena mačja dlaka naj bi bila celo bolj primerna in vabljiva za božanje kot pasja, ki je trša, zato so psi bolj primerni za trepljajnje. V ZDA in Angliji močno narašča populacija mladih poslovnih ljudi, ki si za hišnega ljubljenčka raje izberejo mačko kot psa, ker je z njo veliko manj dela.

 

Za konec pa še to: ljubitelji in lastniki takšnih in drugačnih hišnih ljubljenčkov nikoli ne smemo pozabiti, da naše družne živali niso le ljubke in od nas odvisne igrače, temveč prav tako svobodna bitja neukrotljivega duha, vredna vsega spoštovanja!

Goran Poglajen

Praznovanje rojstnega dne

Otroški rojstni dan je velik praznik za vso družino. Otroci se ga veselijo in komaj čakajo na ta dan. Danes so popularna organizirana praznovanja z animacijo in podobno. Tako lahko otroci praznujejo v Bumbar parku, v Planetih Tuš, Bowling centrih... Starši pa se lahko odločijo in priredijo zabavo tudi doma. 

Velikokrat se takšna domača zabava izkaže kot zabava in druženje za starše, med tem, ko se otroci igrajo sami zase. Praznovanje rojstnega dne je lepa priložnost, da se družina poveže in pripravi dobro zabavo zase in za vse povabljene. Starši dobijo priložnost, da svojemu otroku pokažejo koliko jim pomeni, da so pripravljeni vložiti veliko truda v pripravo njegovega rojstnega dne.

Praznovanje rojstnega dne je seveda omejeno s prostorom. Če imate hišo z dvoriščem, potem ni problema, če pa živite v stanovanju, boste morali organizirati zabavo tako, da bo primerna stanovanju, ali najeti prostor nekje druge. Kadar je večje število otrok, potem je bolje, da imajo več prostora za gibanje, razne aktivnosti in igre. Ko ste določili prostor za zabavo se odločite za aktivnosti.

Starost otrok je pomembna, predvsem za aktivnosti, ki jih boste izvajali. Nikoli pa ni potrebno izključiti mlajših otrok, ki z veseljem spremljajo ostale pri igri in ostalih aktivnostih. Mlajše otroke lahko spremljajo starši in jim pomagajo. Skupina otrok je lahko raznolika in na to je potrebno pomisliti tudi pri pripravi.

Naj bo vaše praznovanje druženje vseh generacij, vklučite tudi odrasle, ki lahko izvedejo in pomagajo pri marsikateri igri.

Za dober otroški rojstni dan ne potrebujete animatorja, vse kar otroci potrebujejo imate tudi vi! Vašega otroka najbolje poznate in tako boste že v osnovi imeli veliko smernic, kaj je prav in kaj ne. Potrebna je le majhna mera poguma in dobra priprava.

Za otroke je dobra zabava tista, v kateri oni aktivno sodelujejo, rajajo, tekajo. Z veseljem bodo  sodelovali pri aktivnostih, ki pa morajo biti načrtovane in imeti neko zaokroženo celoto. Starši morajo razporediti aktivnosti tako, da bodo otroci videli, da so dobro pripravljene in se ob nijh ne bodo dolgočasili.

Zadnje čase so zanimive tematske zabave. Po mojem mnjenju je tematska zabava zelo dobra ideja, saj imate neko osnovo, s katero povežete vse aktivnosti tistega dne.

Kako se pripraviti?

Izberite si temo rojstnega dne in začnite z zbiranjem zamisli o poteku in materialih za pripravo. Vse kar potrebujete je na internetu ali v knjigah. Veliko iger lahko priredite posamezni temi, ali pa si kakšno kar izmislite.

Razmislite ali lahko otroci na vašo temo rišejo, slikajo, plešejo?

Katere igre lahko prilagodite vaši temi?

Katere igre ste se igrali vi kot otrok in kako bi jih lahko ta dan uporabili?

Katere aktivnosti iz življenja so povezane s to temo?

Katere materiale lahko naredite hitro in enostavno?

Kako se morate sami opremiti za vodenje aktivnosti?

Vse to se izgleda zapleteno, vendar se da urediti v enem večeru.

Z ženo sva se pogovarjala, kaj pripraviti za hčerkin rojstni dan. Ugotovila sva, da bi bili indijanci dobra tema. Čeprav na internetu ni dosti idej, sva kar hitro našla nekaj rešitev.

 

Dan smo začeli tako, da jih je pozdravila indijanka, ki jih je naučila indijanski pozdrav. Nato so otroci dobili inštrumente: bobne, tolkala, piščali in so skupaj klicali dež. Jaz sem za to priložnost pripravil posnetek grmenja in vrtno cev. Tako smo dobili čisto pravi dež in otroci so bili zelo presenečeni nad svojo sposobnostjo klicanja dežja. 

Ko so priklicali dež jih je obiskal indijanski poglavar, ki jim je razložil, da lahko otroci, ki lahko prikličejo dež postanejo indijanci. Povabil jih je v svoj tabor, ki je bil sestavljen iz šotora (tri rajce za fižolo in prti), ognjišča (ognjišče z lesenimi čoki), totema (risba na papirju) in tarče (narisane). Najprej jim je razdelil perjanice in sami so si določili indijanska imena. Za tem so bili povabljeni na čarobni indijanski napoj (čaj), kjer so se pogovorili o pomenu totema. 

Naslednja naloga je bila barvanje totema na sliki. Vsi indijanci so nato dobili sulice (palice, ki so kasnjeje služile, kot palice za peko hrenovk). Najprej so tekmovali v metu sulice, nato pa so ciljali narisane tarče. Po teh dveh igrah so se razdelili na indijance in kavbojce. Indijanci so morali uloviti kavbojce (starše) in ga pripeljati poglavarju. 

Po igrah smo se napotili k ognjišču, zakurili ogenj in spekli hrenovke. Po večerji smo se naučili še ples Ole majole. Zabava se je nadaljevala v hiši, kjer smo pojedli torto in se še malo poveselili in igrali.

Na hitro pripravljen rojstni dan je veliko otrokom in staršem polepšal njihovo popoldne.

Goran Poglajen