ponedeljek, 11. november 2013

Platon (Besedni zaklad)


nedelja, 10. november 2013

Nove generacije odraščajo mobilno

Vir: Common Sense media, 28.10.2013
Zanimiva raziskava, ki nam kaže trende uporabe mobilne tehnologije pri otrocih. Ker po vzoru ameriškega kapitalizma tudi mi drvimo v to smer, bodo v prihodnosti naše statistike zelo podobne. Kar nekaj podatkov se povezuje z mojima prispevkoma o uporabi interneta in tablicah
Veliko otrok že ima dostop do mobilne naprave, večina jih uporablja pametni telefon. Število otrok in dnevna upoaba mobilne tehnologije se je izrazito povečala v zadnjih letih. Zanimiv je podatek, da veliko malčkov v starosti do dveh let že uporablja mobilno tehnologijo. Malčki so danes računalniško pismeni že hitro po rojstvu. Znajo klikati po računalniku in hitro najdejo vsebine na internetu ali tablici, čeprav nimajo potrebnega jezikovnega in računalniškega znanja. Novim generacijam je to del življenja. Vseeno pa so tukaj še starši, ki morajo odrejati pravilno odmerjen čas preživet v stiku z mobilno tehnologijo. Televizor je še vedno kralj multimedijskih pripomočkov, vendar v zadnjih letih uporaba mobilne tehnologije strmo narašča. Igranje iger je najpomembnejše opravilo na mobilni napravi. Dosptopnost mobilnih tehnologij se je povečala in jih uporablja več ljudi vseh slojev, vendar razkorak med bogatimi in revnimi še vedno ostaja in se bo glede na razmere v prihodnje še povečeval. Izobraževalne vsebine so najbolj gledane še vedno prek televizije, vendar so mobilne naprave že prehitele uporabo računalnikov kadar gre za iskanje in gledanje izobraževalnih vsebin.

četrtek, 07. november 2013

Otroci in likovna nadarjenost



Likovno izražanje je del našega življenja že od rojstva. Otrok v starosti dveh let že začne s čečkanjem, ki je prvi del hitrega razvoja čustveno-ustvarjalnega področja v likovnem ustvarjanju. Otrok se s čečkanjem že izraža, prenaša podobe iz svoje imaginacije ali iz resničnega sveta na papir ali po "sreči" tudi po kakšni steni ali tleh.  

Ko govorimo o likovni nadarjenosti ne moremo mimo Maierjeve definicije iz leta 1939, ki pravi, da so osnovne komponente likovne nadarjenosti sposobnosti, motivacija in kreativnost. 

Najpomembnejša je sposobnost vizualnega mišljenja, ki jo sestavljajo natančno zaznavanje, vizualni spomin in ročne spretnosti, zelo pomembna pa je tudi spacialna sposobnost, ki se kaže v razumevanju tretje dimenzije. Otroci, ki imajo razvito to sposobnost kažejo zanimanje za načrte, gradnjo in konstruiranje. Motivacija se kaže v velikem interesu posameznika, samoiniciativnosti, usmerjenosti na nalogo in poglobljenosti v umetniško aktivnost. Ustvarjalnost pa se kot vedno kaže v oblikovanju novega, originalnih rešitvah(ki se kažejo kot nepričakovane, brez tujega vpliva), sposobnosti opazovanja in iskanja originalnih podrobnosti in njihovem povezovanju. Pomembna je likovna fluentnost, ki se kaže v bogastvu idej, besed, znakov, gibov in fleksibilnost, ki jo predstavlja prožnost mišljenja, kaže pa se v odkrivanju novih poti pri iskanju likovnih rešitev. Pomembna je tudi občutljivost za likovne probleme in iskanje njihovih rešitev in še mnoge druge spretnosti. Nadarjenost je naravna sposobnost, ki omogoča posamezniku visoke dosežke na likovnem področju.

Likovno nadarjeni otroci imajo bujno domišljijo, zapomnijo si podrobnosti, dobro opazujejo svet okoli sebe, občutljivi so za neobičajne predmete, oblike in teme. Ti otroci posvetijo veliko časa likovni dejavnosti, uživajo pri uporabi novih materialov, sredstev in tehnik. Za svoja dela imajo visoka merila, ki jih nenehno preizkušajo in prestavljajo. Zanimajo se za dela sošolcev, imajo bogat likovno-besedni zaklad, v likovnem razvoju prehitevajo svoje vrstnike, v svojih delih so sposobni prikazovati gibanje, uspešneje prikazujejo razlike v uporabi barv in kontrastov. Kažejo velik interes za estetsko kvaliteto likovnega dela – kompozicijo, barve in tehniko. Hitreje obvladajo realna razmerja človeške in živalske figure. Njihove likovne rešitve pa so pogosto nenavadne, domiselne, izvirne, skratka originalne. Te likovne značilnosti(in še veliko drugih) so tiste, ki definirajo nadarjene otroke.

Obstaja veliko inštrumentov za merjenje ustvarjalnosti, ko pa gre za nadarjenost, pa se večina strokovnjakov strinja, da gre za oceno učiteljev in staršev. Vzgojitelji, učitelji in starši otroka najbolje poznajo in vedo, kakšne so njegove zmožnosti in sposobnosti. Učitelji dobro poznajo likovni razvoj otroka in vedo koliko otrok napreduje, kako se izraža, kako je spreten z likovnimi materiali in kakšno je njegovo iskanje likovnih rešitev. Otrok od vrtca naprej sistematično razvija likovne spretnosti, spoznava likovne vsebine in nove likovne materiale. Ob šoli in vrtcu pa moramo likovno nadarjenost razvijati tudi doma, to je tudi ena lažjih nalog za starše, saj otrok naravno rad ustvarja.

Osnova za razvijanje likovne ustvarjalnosti je likovno spodbudno okolje, kjer ima otrok na razpolago vrsto materialov in likovnih pripomočkov za ustvarjanje. Starši moramo spoštovati in spodbujati otrokovo naravno težnjo po slikanju, risanju in modeliranju. Likovna dejavnost omogoča otroku ustvariti izdelke, ki so v sozvočju z dogajanjem v njegovi duši in hkrati z zahtevami zunanjega sveta. Danes je na voljo že veliko zanimivih pripomočkov za malčke, kot so majhne risalne table, velike table za krede in flumastre, pisana paleta barvic, prstnih, vodenih, tempera barv... Otroku moramo ponuditi čim več možnosti, da se lahko izrazi. Velikokrat pa zadostuje že navaden bel papir ali zvezek v katerega otrok na začetku čečka, kasneje pa že riše in slika. Zanimivo je shraniti likovne izdelke, saj lahko na ta način pozorno spremljamo njegov likovni razvoj in tako tudi sami doživimo razvoj likovne ustvarjalnosti pri svojem otroku. Kako smo starši veseli, ko otrok nariše mamo ali očeta, pa čeprav mu noge na začetku še "rastejo" iz glave, hkrati pa imamo tudi možnost, da spremljajmo, kako se ta oče počasi spreminja in postaja vse bolj dodelan in je v določeni fazi že zelo podoben pravemu očetu. Otrok je vseskozi občutljiv za impulze iz svojega okolja, venomer jih pozorno spremlja in beleži. Če mu damo možnost, jih bo brez večjih problemov prenesel na papir. Pomembno pa je, da starši pustimo otroke ustvarjati, kljub morebitnim packam in barvam, ki pristanejo v njihovi bližini. Otroka lahko opremimo z likovno majico in podlogo ter  tako poskrbimo za čistočo. Še posebej je to prisotno pri kiparstvu, ustvarjanju z glino, DAS maso in podobnimi materiali. Starši jih velikokrat raje ne kupijo ali jih hitro pospravijo, saj pri tem delu vlada nered in ta aktivnost povzroči veliko pospravljanja.

Poskrbite, da bo imel otrok doma veliko priložnosti in pripomočkov za risanje, slikanje in modeliranje. Zbirajte in hranite otrokove umetnine, vodite otroka v muzeje in galerije, oglejte si dela velikih umetnikov na internetu, spoznavajte nove zanimive stvari iz sveta umetnosti. Omogočite otroku bogate čutne izkušnje; otroke vpeljite v ustvarjanje prek čutne dejavnosti, kot je ples, poslušanje glasbe, sprehodom po naravi, otipavanjem različnih tekstur, vohanjem kuhinjskih začimb, širite njegov čutni svet, ki mu bo nudil bogastvo občutij za ustvarjanje. Ne kritizirajte in ne presojajte otrokovih stvaritev, saj je kritika najmočnejše sredstvo za ubijanje ustvarjalnosti. V vlogi staršev negujte svojo lastno slikarsko žilico; kupite si skicirko in si vzemite čas za risanje, čečkanje in skiciranje. Pridružite se otroku pri njegovih risarskih podvigih in ustvarjajte v družinskem krogu. Izkoristite čar posameznih praznikov in njihovo ustvarjalno moč.

Likovna nadarjenost je odvisna od več dejavnikov, vsekakor pa jo lahko starši, vzgojitelji in učitelji odkrivamo in vzpodbujamo. Otroci imajo naravno danost in veliko motivacijo za likovno ustvarjanje. Omogočimo jim razvoj njihovih talentov na likovnem področju in obrestovali se jim bodo tudi na drugih življenjskih področjih.



"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš." 
Pablo Picasso

"Čečkarije katerega koli otroka jasno odražajo njegovo popolno zatopljenost v občutenje brezciljnega drsenja roke z voščeno barvico po površini lista. ... V tem je neka čarobnost."
Edvard Hill

"Mnogi odrasli rišejo na otroški način, medtem, ko mnogi otroci prenehajo z risanjem pri devetih ali desetih letih. Ko ti otroci odrastejo, govorijo, da nikoli niso znali risati in da niso sposobni potegniti ene same ravne črte. Vendar isti ljudje, če jih vprašate, pravijo, da bi se želeli naučiti dobro risati, že zaradi zadovoljstva, ki bi ga občutili ob tem, ko bi premagali negativne občutke, povezane z risanjem še iz časa otroštva. Zdi se jim, da so takrat morali opustiti risanje, ker se preprosto niso naučili risati."
Betty Edwards

"Znal sem risati kot Rafael, nato pa sem potreboval vse življenje, da sem se naučil risati kot otrok."
Pablo Picasso

Vir slik: www.freedigitalphotos.net
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...