Družinsko branje (nadaljevanje)

Pri družinskem branju gre za uvajanje nekaterih vzorcev življenja s knjigo, za ohranjanje skupnega druženja staršev in otrok ob knjigi, ki mora biti povezovalno in hkrati kvalitetno zapolni otrokov prosti čas.

Veliko družin pred vstopom otroka v šolo pogosto bere predvsem pred spanjem (branje pravljic), to navado pa velikokrat kasneje opustijo. Starši in otroci skozi bralni čas, ki ga preživijo skupaj gradijo odnos do knjige in ljubezen do branja. Starši bi moral z družinskim branjem nadaljevati vsaj še vse prvo triletje. Otrok bo pravljice lahko bral sam, ko bo pri branju tako spreten, da bo njegova želja po sprehodu v pravljičnem svetu večja od želje, da bi se izognil razvozlavanju črk, to se pri otrocih dogaja postopoma.

Kako pomembno je danes otroka povezati s knjigo ob vsej tehnologiji, računalnikih, tablicah in velikih ekranih, ki ga tako pritegnejo, da čas izgubi vse dimenzije in se lahko ta dejavnost vleče v nedogled. Danes je malo dejavnosti, ki bi otroka pritegnile s tako intenzivnostjo, kot to počnejo tehnološke naprave. Vendar je otrok pri gledanju risank in televizije zelo pasiven, njegovi možgani obdelajo malo informacij in domišljija dela le v omejenem obsegu. Povsem drugače je s pravljicami, kjer so otrokovi možgani osrednji ustvarjalec pravljičnega dogajanja. Ob branju se v otrokovi domišljiji gradijo opisani pravljični prostori in osebe. Otrok sam ustvarja svojo pravljico, jo kot tako lahko obnovi in si jo za dlje časa zapomni. To pa je čar knjige, ki ga drugi mediji ne premorejo v tem obsegu. Knjiga bo otroku zmeraj ponudila možnost ustvarjalnega mišljenja in doživljanja.

Branje pred spanjem

Branje pravljic pred spanjem je najbolj pogosta dejavnost družinskega branja. To je čas, ki ga preživimo s svojim otrokom, čas, ko nam je popolnoma predan in je njegova pozornost povsem prisotna. V tem času se telo umirja in pripravlja na spanje, ponoči pa lahko pravljico tudi podzavestno predela. Otroci pred spanjem radi sprejmejo katerokoli knjigo in ne samo pravljic. Poskusite s pesmicami in ugotovili boste, da bodo vaši otroci po večkratnem branju večje število pesmic znali na pamet.

Branje slikovnih slovarjev

Otrokom je  zelo zanimivo branje posameznih pojmov v slikovnih slovarjih. Množica novih pojmov, ki jih lahko otroku predstavimo samo v slovenskem jeziku ali pa izkoristimo priložnost in jim besede povemo tudi v kakšnem tujem jeziku. Tukaj je velika priložnost, saj ima otrok naravno radovednost in veliko željo po učenju novih pojmov. Čeprav določen pojem v maternem jeziku že pozna, ga bo z enako vnemo sprejel še v tujem jeziku.

Risanje dogodkov in oseb iz pravljic ali slikanic

Risanje je odličen način, da izvemo, kako otrok določeno pravljico interpretira. Čez dan lahko otroka spodbudimo, da nariše kaj iz določene pravljice ali slikanice, ki jo pozna. Tako bo pravljico podoživel in sam ustvaril podobe iz pravljice. To pomeni, da obnavlja vsebino in ustvarja na podlagi domišljijskih predstav.

Branje na deževen dan

Želja je, da bi se otroci ob deževnih dneh večkrat odločili za knjigo, kot za televizijo ali računalnik, tukaj pa lahko največ naredijo starši z dobro motivacijo in ne z omejevanjem gledanja televizije. Otroku moramo pripraviti situacijo, v kateri bo spoznal kako prijetna je lahko izbira knjige. Nove generacije so predvsem »vizualni tipi«, kar pomeni, da bodo posegli po slikanici ali pravljici z veliko ilustracijami. Danes je veliko čudovitih in bogatih slikanic ter ilustracij. Tukaj pa lahko izkoristimo tudi priložnost, da jim preberemo kakšno pravljico iz debele knjige brez slikanic, kjer bodo samo ustvarjali svoje vtise. S tem otrok pride do spoznanja, kako praktično je, če zna dobro brati, saj lahko tako pride do svetov, do katerih drugače ne bi mogel. Po drugi strani pa spozna, da do vseh pravljic ne prideš zlahka s pomočjo slik, nekatere so še posebej skrite in jih je potrebno odkriti v debelih pravljičnih knjigah.

Bistvo družinskega branja ni samo v branju in poslušanju, temveč tudi v pogovoru z otrokom ob zgodbi, dogajanju, posameznih pojmih, osebah, razlagi neznanih besed in njihovem povezovanju s poznanimi besedami, opisovanju ilustracij, spodbujanju spontanega pripovedovanja. Nekatere pravljice otroci ponotranjijo in jih želijo poslušati ali brati znova in znova. Najpomembnejši del družinskega branja pa je vsekakor v bogastvu trenutkov, ki jih preživimo s svojim otrokom, ko ima našo popolno pozornost in nam je povsem predan, tega pa ne more nadomestiti noben računalnik ali televizija.

Še nekaj dejavnosti, ki jih lahko izvajamo doma:

- otroku pojmo pesmice, uspavanke, se igrajmo bibarije, pripovedujmo izštevanke in uganke

- z otrokom listajmo slikanice, glejmo ilustracije, opisujmo in pripovedujmo

- pred spanjem otroku preberimo zgodbico ali pravljico, saj se tako otrok umiri, prepoznava našo barvo in ton glasu ob pripovedovanju ter globlje začuti vsebino - za otroka si skušajmo vsak dan vzeti nekaj minut in prelistati oziroma prebrati vsaj eno slikanico, pravljico ali zgodbico

- aktivno sodelujmo v dejavnostih vrtca ali šole, ki spodbujajo otrokovo govorno komunikacijo (Bralna značka, Potujoči nahrbtnik, Švigazajček ipd.)

- z otrokom se včlanimo v javno knjižnico, mu razložimo, kaj je knjižnica in kaj v njej počnemo

- skupaj z otrokom skušajmo obiskati knjižnico vsaj enkrat na mesec

- v knjižnici z otrokom izbirajmo kakovostne otroške knjige (o izboru se lahko posvetujemo s knjižničarko), ki so mu všeč ter mu predlagajmo, kaj bi ga še zanimalo

- otroku samoiniciativno poleg slikanic ponujajmo različne vire informacij, npr. kuharske knjige, atlase, enciklopedije ipd. - otroka lahko spodbudimo, da po prebrani zgodbici kaj nariše iz zgodbice ali oblikuje glavnega junaka iz plastelina (vendar naj ne postane to obveznost)

- spodbujamo otroka, da nam za spremembo on pripoveduje pravljico, jo obnovi ali si jo izmisli ob slikah.

Preberite še prispevek družinsko branje, ki je uvod v ta zapis.

Albert Einstein (Besedni zaklad)

10 zapovedi za zdravo spanje otrok

Spanje je izredno pomemben del našega življenja, saj si v njem odpočijemo in naberemo novih moči za izzive naslednjega dne. Pomanjkanje spanja pomembno vpliva na spoznavne funkcije (npr. pozornost, koncentracijo, spomin) ter čustveno in telesno zdravje. Otroka je potrebno že zgodaj navajati na stalno uro večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Otroku je treba urediti ritual pred spanjem, ki bo za otroka pomenil nek prijeten dogodek in mu naznanjal pot k spanju. Poskrbeti moramo, da bo otrok spal v ustreznem spalnem okolju s primerno temperaturo, vlago in osvetljenostjo, brez hrupa. Postelja naj ne bo prostor za igro in hranjenje, ampak naj bo namenjena izključno spanju.

1. Poskrbite, da vaš otrok dovolj spi - določite njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri se bo zjutraj zbujal.
2. Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncu tedna.
3. Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico.
4. Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju brez vaše pomoči.
5. Izogibajte se močni luči pred spanjem in ponoči, zjutraj pa otroka izpostavite dnevni svetlobi.
6. Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, in omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem.
7. Vzdržujte redno uro ustaljenih dnevnih opravil in rednih dnevnih obrokov.
8. Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti.
9. Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem.
10. Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, kot so različni sokovi, gazirane pijače, kava in čaji.

Priporočljiva količina spanja

• 3-12 mesecev 14-15 ur
• 1-3 leta 12-14 ur
• 3-5 let 11-13 ur
• 6-12 let 10-11 ur
• 12-18 let 8,5 do 9,5 ur

Vir: http://www.ivz.si

20 zanimivih dejstev o dojenčkih

Od trenutka, ko se je vaš otrok rodil je zmožen zanimivih stvari. Tukaj je naštetih nekaj zanimivih dejstev o dojenčkih.

1. Vaš dojenček je prišel na svet z odlično razvitim sluhom. Že deset minut po rojstvu lahko ugotovi od kod prihaja posamezen zvok.

2. Vaš otrok je rojen za smejanje. Znano je, da je nasmeh otroku prirejen, saj se smejijo tudi otroci, ki so slepi.

3. V trenutku rojstva dojenčkovo srce bije z 180 udarci na minuto, že v nekaj urah hitrost pade na 140 udarcev. V prvem letu starosti je 115 udarcev na minuto, povprečni pulz odraslega človeka pa je  med 70 in 80 udarcev na minuto.

4. Dojenčkov voh je dosti boljši kot vaš in ga bo uporabil, da vas spozna v prvih tednih življenja. Pri tem mu pomagate tako, da se izogibate močnim parfumom, deodorantom in pralnim praškom ter se zavedate, da so nekateri vonji za njega preintenzivni.

5. V devetih mesecih med spočetjem in rojstvom se dojenčkova teža poveča za 3000 milijonov krat. 

6. Če predvidevamo, da bi otrok rasel vso življenje tako kot v prvem letu starosti, bi v odrasli dobi dosegel višino Nelsonovega spomenika. (51.6 m).

7. Novorojenček najraje od vsega posluša človeški glas, zaradi tega med odraščanjem posnema glasove ljudi in ne okolice npr. zvonjenja telefona.

8. Vaš novorojenček ne bo zajokal vsaj tri tedne in včasih celo do petih ali šestih mesecev starosti. Solze vsebujejo stresne hormone in je jok le pomoč, da se pomirijo.

9. Vaš dojenček lahko začuti vaša občutja in počutje že v maternici. Znanstveniki so prosili nosečnice, da poslušajo različne tipe glasbe in merili premikanje dojenčkov v maternici. Večina dojenčkov je ob glasbi postala bolj aktivna, še posebej, če je mati poslušala glasbo, ki ji je bila všeč. Zanimivo je, da dojenčki niso slišali glasbe ampak so reagirali na materine čustvene odzive na glasbo.

10. Dotik je eden izmen najbolj razvitih čutil ob rojstvu otroka. Občutek dotika se pri dojenčki razvija od glave do nog, zato je najprej občutljiv pri ustih, to je tudi razlog da dojenčki vse najprej nesejo v usta.

11. Otroški jok je bil ustvarjen za to, da vas naredi pozorne. Znanstveniki so ugotovili, da so matere zmožne slišati jok njihovega otroka v množici drugih otrok že tri dni po rojstvu otroka.

12. V prvem letu se bodo dojenčkovi možgani razvili do polovice končne velikosti.

13. Dojenček ne zazna slanega do starosti 4 mesecev, ta zakasnitev je povezana z razvojem ledvic.

14. Novorojenčki bodo raje obrnili glavo v desno, kot v levo.

15. Notranje uho se pri dojenčku popolnoma razvije že pred rojstvom. Svojo končno velikost doseže v polovici nosečnosti.

 16. Dojenček ima okoli 10.000 brbončic, ki pa niso samo na jeziku ampak tudi v ustih.

17. Odrasli imajo 206 kosti, dojenček jih ima 300. Kosti se spajajo med odraščanjem in tako imamo v odrasli dobi manjše število kosti.

18. Novorojenček lula približno vsakih 20 minut, pri šestih mesecih pa vsako uro.

19. Vsake tri sekunde se na svetu rodi nov otrok.

20. Dojenček ob rojstvu nima pogačic, te se popolnoma razvijejo do 6 meseca starosti.

Vir:

http://www.bounty.com/baby/care/21-fascinating-facts-about-your-baby

http://facts.randomhistory.com/baby-facts.html

Refleksi novorojenčka

Refleks	Opis
Sesalni refleks	Kadar dojenček začuti dražljaj na ustih, začne sesati
Iskalni refleks	Kadar se s prstom dotaknemo lica ali roba ust, dojenček obrne glavo, odpre usta in začne sesati
Prijemalni (Darwinov) refleks	Kadar se dotaknemo njegove dlani, dojenček močno stisne pest
Hodilni refleks	Kadar dojenčka držimo pokonci, začne premikati noge v obliki hoje
Objemalni ( Morov) refleks	Kadar dojenček sliši glasen zvok, ali izgubi podporo glave, z rokami maha in začne iskati objem.
Tonični vratni refleks	Kadar dojenčka poležemo, obrne glavo na eno stran, iztegne zgornjo in spodnjo okončino na isti strani ter skrči okončini na drugi strani
Refleks Babinskega	Kadar  se rahlo dotaknemo zgornjega roba podplata, dojenček razpre prste na stopalih in stopala obrne navzgor
Babkinov refleks	Kadar se dotaknemo obeh dlani hkrati, dojenček odpre usta, zapre oči, pokrči vrat in nagne glavo naprej
Plavalni refleks	Če dojenčka, obrnjenega na trebuh, položimo v vodo, bo izvedel koordinirane plavalne gibe

Lawrence E. Shapiro (Besedni zaklad)