nedelja, 3. februar 2013

Kaj je pravljica?

Zmaj

Najbolje bistvo pravljice povzemata brata Grimm.

Skupno vsem pravljicam je slikovito predstavljanje nadčutnega. Nikoli niso le slikovita igra domišljije, brez vsebine. V njih je vedno veliko več, kot lahko vidimo, razumemo. Saj veste, pravljica bo vedno ostala otrok, ki sam čuva svojo skrivnost, in prišepnila vam jo bom le, če boste tudi sami postali otrok. Zamislimo si, da pravljice žive znotraj nas. Kje v nas so pravljične osebe. Kdo v nas je zlati fant, ki nam govori, kaj moramo in česa ne smemo storiti?

Pustimo, da vprašanje odzvanja tako, kakor odmev v gorah išče svojo razrešitev. Ali pozabljamo, da vedeti, dojeti pomeni več kot le zgolj razumeti, da otroci vedo, čeprav ne razumejo? Nam je jasno, da je treba umetnino gledati in dojemati kot celoto in je ne secirati, obglavljati in enostransko opazovati? Pustimo ji, da se otroku razkriva sama. Ne moralizirajmo, pravljica zna to veliko bolje. So otroci edini, ki jo še neposredno dojamejo?

Ko otroci pravljico poslušajo znova in znova jo oživljajo v sebi in  gradijo moralno oporo s katero bodo zapustili otroštvo in odšli v svet. Ali veste, kako zdravilne so lahko pravljice za nemirne in nasilne otroke, ki iščejo globoko v sebi nekaj, kar bi jih odvrnilo od napačnega ravnanja. Mi pa jih moramo imeti resnično radi in videti v njih odsev zlate duše.

V dobri pravljici je vedno ravnotežje. Tu so veseli in žalostni trenutki, nekatere osebe so boljše, nekatere slabše. Če pripovedujemo pravljico po delih, moramo znotraj teh delov poiskati ravnotežje. Grozljivi prizori so v pravljicah opisani stvarno in kratko, brez podrobnih opisov. Najti moramo stil pripovedovanja, s katerim pravljica najbolje govori. Nikakor ne smemo spreminjati poteka zgodbe ali jo omiliti. Tako se v otroku notranja zgodba lahko podre. Dobre pravljice prikazujejo ljubezen preprosto, enostavno, tenkočutno in ne sentimentalno, kot pogosto zasledimo v umetnih pravljicah. Glas lahko utišamo. Naj predahi, ki nastanejo sami od sebe, pustijo, da duša zadiha. Domišljiji pa lahko nadenemo krila v humorističnih prizorih, kjer lahko dodajamo po mili volji. Doseči moramo, da se otroci od srca nasmejijo.

Odrasli se učimo dojeti pravljice s pripovedovanjem, poslušanjem in slikanjem. Vedeti moramo, da imamo mi drugačno pot do istega cilja. To ni nič čudnega, saj se podajamo na pot iz povsem drugega sveta, iz sveta odraslih. Ker pa bo pravljica vedno ostala otrok, jo bomo našli v otroškem svetu.

petek, 1. februar 2013

Igrajte se z otroki



Igra


Starši so svojim otrokom zelo dobri pratnerji v igri. Imajo pomembno vlogo pri izbiri dobrih in varnih igrač. Raziskave kažejo, da so najbolj ustvarjalni otroci tisti, katerih starši so se vključevali v njihove igre. V najboljši igri starš prevzame aktivno vlogo in se igra skupaj z otrokom, ne pa samo zagotavlja igrače in nadzor nad dejavnostjo. Da boste pomagali otroku pridobiti največ iz njegove igre poskusite nekaj od naslednjih idej:


Opazujte: Opazujte otroka pri igri in dobili boste vpogled v njegove sposobnosti, najljubše aktivnosti in igre. To vam bo omogočilo nakup primernih igrač, z opazovanjem pa boste spremljali tudi razvoj njegove motorike in govora.


Sodelujte: Pridružite se igri in se igrajte z njim na njegovi starostni stopnji in na način ki mu bo blizu. Otroci imajo radi vključevanje staršev v igro, naj oni vodijo potek igre in aktivnosti povezane z njo. 


Bodite ustvarjalni: Ko se igrate, tudi vspostavite stik z notranjim otrokov v vas, gledate na ta svet skozi otroške oči in pozabite na omejitve, ki obstajajo v odraslem svetu. Sledite svojemu otroku in uživajte v zanimivih ter ustvarjalnih igrah v katere vas vključi. Pomagajte otroku, da igro še razširi, bodite smešni, zanimivi, otročji...


Uživajte: Čas preživet z vašim otrokom vam bo za zmeraj ostal v spominu. Vsak trenutek lahko pričakujete kakšno reakcijo ali besedo, ki se je boste spomnili še, ko bo otrok odrasel. Vaš otrok bo cenil ta čas in si ga zapomnil za zmeraj.

četrtek, 31. januar 2013

Družinsko branje


Družinsko branje
Rezultati študije univerze v New Yorku, ki so objavljeni v znanstvenem časopisu Perspectives on Psychological Science dokazujejo, da je aktivno družinsko branje eden izmed treh dejavnikov, ki lahko dokazano poveča otrokov IQ.

Študija pravi, da ni dovolj samo prisotnost in večja količina knjig v otrokovem okolju, ampak aktivno branje. Tako so se dobri rezultati pokazali pri družinah, ki so jih znanstveniki opremili s knjigami in izobraževanjem o aktivnem branju ter podrobnimi napotki o njegovem izvajanju.

Branje in uspešen jezikovni razvoj je tesno povezan  s spodbudnimi vplivi otrokovega okolja. Veliko družin kaže veliko zanimanje za otrokov uspeh v zgodnjih letih njegovega šolanja. Metoda družinskega branja temelji na delu in povezovanju družine, na predpostavki, da mora biti srečanje z literaturo prijetno doživetje, ki oblikuje pozitiven odnos do knjige. Pozitivni učinki družinskega branja bodo spremljali otroka skozi celo življenje. Pri družinskem branju, kjer imajo glavno vlogo starši, je pomembna tudi njihova motivacija za branje. Spodbuda, zgled in lasten interes staršev so dejavniki, ki v otroku vzbujajo motivacijo in spoznanje, da so knjige koristne, pomembne in zanimive.

Knjiga mora otroke spremljati skozi vse življenje in na različne načine. Družinsko branje je dejavnost, ki jo imajo otroci radi, saj jim ponuja bližino staršev in rutino, ki jo potrebujejo. Pozitivno pa je tudi za starše, saj lahko tako preživijo kvaliteten čas s svojim otrokom.

V okvir družinskega branja ne spada samo branje pravljic pred spanjem, ampak tudi uvajanje otrok v pismenost že v zgodnjih letih. Učenje veščin branja se tako začne že zelo zgodaj in zajame velik del predšolskega obdobja. V zgodnjem obdobju se otroci skozi družinsko branje in pregledovanje knjig seznanijo s smerjo in začetkom branja, prepozanjo, da so simboli v knjigah črke, prepoznajo naslovnico in ločijo ilustracijo in besedilo. Najprej knjigo uporabijo kot igračo in s svojim „branjem” posnemajo odrasle. V svojem okolju prepoznajo napise, ki jih pogosto srečujejo, tudi vlogo tiska spoznajo prek odraslih. Kasneje pa se otroci že približujejo pismenosti s spoznanjem, da je mogoče izgovorjeno besedo tudi zapisati in ponovno prebrati. V svojih poskusih branja in pisanja spoznavajo abecedni princip, da posameznim glasovom pripada določena črka.
 
Starši  pa marsikaj sporočajo tudi s svojim ravnanjem in odnosom do branja. Starši so vzorniki in z uporabo tiskane besede na vseh področjih svojega življenja spodbujajo svojega otroka k branju, to sporočajo ob branju svoje knjige, ob kuhanju dobrega kosila po receptu kuharske knjige, iskanju pravega odhoda avtobusa na voznem redu... Otroka lahko bolj aktivno pritegnejo k aktivnostim na več načinov. S sestavljanjem seznama za trgovino, pisanjem voščilnice, vabila za rojstni dan, elektronskega sporočila... Skupaj z otrokom lahko vodijo zapise posameznih dogodkov, podpise fotografij v družinskem albumu, spodbujajo igro, kjer se otroci igrajo trgovino, banko, restavracijo...

Za otroka je potrebno izbrati primerno knjigo in izbiri besedila posvetiti posebno skrb. V večini o otrokovih knjigah odločajo odrasli. Tukaj in tukaj najdete nekaj priporočilnih seznamov za lažjo odločitev. Veliko informacij boste dobili tudi v priročniku Branje za znanje in branje za zabavo.

Poiščite željeno knjigo na spletu:

četrtek, 24. januar 2013

Rastrska in vektorska slika

Kakšna je razlika med rastrsko in vektorsko grafiko?

Vektorska slika je sestavljena iz krivulj, črt, likov in vozlov. S povečavo ne izgublja kakovosti, zato so logotipi narejeni v tej tehniki, saj omogočajo tisk na vizitko ali 5 metrov velik transparent, pri čemer enako sliko povečamo in pri tem ne izgubimo kvalitete. Tudi pisave so podane kot skupek matematičnih krivulj.
Rastrska grafika pa je sestavljena iz majhnih slikovnih enot – pikslov. S povečavo grafika izgublja na kvaliteti, naprimer fotografija, ki jo povečamo in se njena kvaliteta zniža. Pri rastrski grafiki je torej točno določena velikost slike in za vsak prikazan piksel je shranjeno, kakšne barve je. Razliko vam bom prikazal na dveh svojih ilustracijah.
Vektorska grafika
Rastrska grafika

nedelja, 20. januar 2013

Zakaj brati pravljice?


Rdeča Kapica

Vsi smo se že srečali s pravljico in vsak ima kakšno iz svojih otroških dni, ki jo še danes nosi v svojem srcu. Pripovedovali so nam jo starši, dedki, babice, strici, vzgojitelji ali učitelji. Branje pravljic je po mojem mnenju zelo pomembna dejavnost, ob kateri lahko s svojim otrokom preživite čudovite trenutke, ki vas bodo povezali za zmeraj. 

Danes je branje pravljic še posebej pomembno, saj drvimo v tehnološko dobo pametnih telefonov, tablic, računalnikov in ostalih pripomočkov, ki nadomeščajo starše pri ustvarjanju teh pomembnih trenutkov. Starši lahko otroku berejo, pripovedujejo pravljico ali zgolj opisujejo posamezne slike. Otrokom je potrebno začeti brati, ko so še čisto majhni, pri tem pa je potrebno paziti, da izberemo primerne pravljice in slikanice. Z branjem otrok pridobiva besedni zaklad, spoznava medosebne odnose, nove kraje, stvari, predmete, dejavnosti in še več. Poslušanje besed in glasu je prvi korak k učenju branja, pri tem je potrebno paziti na naglaševanje in branje, saj otrok zmeraj zelo pozorno posluša kaj mu pripovedujete ali berete. Prav tako lahko otroka vključite v pripovedovanje in po večkratnem branju bo tudi sam dokončal kakšen stavek, čez čas pa boste opazili, da zna pripovedovati več besed ali celo posamezno stran. S tem otroku pomagate, da misli spreminja v besede in se hkrati uči pravil uporabe jezika. Med branjem in pripovedovajnem se vživite v like in poskušajte dramatizirati besedilo, takšno branje postane zanimivo, otroka pa navaja tudi na kritično poslušanje. Mislim, da je danes dramatizacija besedila še pomembnejša kot je bila nekoč, saj se starši kosamo z naprednimi animacijami in risanimi filmi, ki otroku ponujajo veliko vizualne vsebine. 


Dovolite, da branje postane prijetna dejavnost, tako za vas, kot za otroka, saj se lahko na tak način tudi vi odpočijete od vsakodnevnega tempa in skrbi, vzamete knjigo in se potopite v čudoviti svet domišljije. Presenečeni boste, kako boste uživali ob dobro prebrani ali pripovedovani pravljici. S takšnim branjem boste s svojim otrokom stkali vezi, ki vas bodo še dolgo povezovale. 

Gospa Marjanovič Umek govori o tem, da se zgodnje branje in pripovedovanje s strani odraslih, pogovor ob slikah in ilustracijah, spodbujanje samostojnega pripovedovanja, igre in domišljije odraža v kasnejši večji ali manjši govorni kompetentnosti otrok, in njihovi zmožnosti branja, razumevanja prebranega, miselnem funcioniranju in socialni spretnosti. 

Zelo pomembno je, da ima otrok do svojih pravljic tudi dostop. Pravljice morajo biti spravljene na dosegljivem mestu. Lahko mu uredite majhno knjižnico, kjer bodo njegove najbolj priljubljene knjige ali pa jih enostavno naložite na najnižjo polico omare. Za navdušenje nad pravljicami in branjem pa ni potrebno samo branje in pripovednovanje, ampak morate otroku tudi sami pokazati navdušenje nad knjigami. Skupaj obiščite knjižnico in izberite nove knjige. Obisk lutkovnega gledališča, predstav za otroke in pravljičnih uric, to so dejavnosti, ki bodo vašega otroka navduševale nad knjigami in pravljicami.

Branje je povezovalno in stari rek govori, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Želim vam veliko obrnjenih strani in prijetnih pravljičnih trenutkov s svojimi malčki.

Zakaj je branje pravljic tako pomembno?
  • Otrok ob pravljici razvija domišljijo, ta pa ga spodbuja k ustvarjalnosti.
  • Branje vspodbuja otrokov vsestranski razvoj: intelektualni, govorni, domišljijski, čustveni, socialni in še kakšen.
  • Pravljice zdravilno delujejo na otrokovo čustveno ravnotežje in ga na prijeten način pripravljajo za vstop v svet odraslosti.
  • Otroci, ki so jim v predšolskem obdobju veliko brali imajo zelo bogat besedni zaklad in so bolj vedoželjni.
  • Branje in pogovori ob knjigah ustvarjajo temelj za kasnejše samostojno branje v šoli.
  • Otrok se ob pravljicah nauči doživljati značilen vrednostni odnos do stvari, okolja, oseb in dogodkov in spozna medosebne odnose, kaj je prijetnost in neprijetnost …

sobota, 19. januar 2013

Digitalno slikanje

Kar nekaj časa že raziskujem Adobe Photoshop in možnost digitalnega ustvarjanja, risanja ter slikanja. Odločil sem se, da bom objavil nekaj vodičev za uporabo programa in določene nastavitve za risanje in slikanje, ki sem jih sam izbrskal na internetu. Upam, da vam bodo te informacije prišle prav pri vašem ustvarjanju. Risanje in slikanje je moj hobi, sem začetnik, vendar me digitalno slikanje zelo zanima.
Presenečen sem bil, kako zelo je podobno standardnemu slikanju. Čopiči, barve, nastavitve, ko se lotiš digitalnega slikanja je največ težav predvsem s programom samim in nastavitvami, ki jih je kar veliko. Sreča pa je, da so danes vse informacije na voljo na internetu. Na vsak problem lahko poiščemo rešitev v iskalnikih ali brezplačnih video posnetkih na Youtubu. Veliko je tudi spletnih strani, ki ponujajo e-tečaje, ki so bistveno cenejši od klasičnih tečajev.
Za slikanje uporabljam majhno tablico Wacom Bamboo, ki sem jo kupil v Hoferju. Mislim, da je zelo dobra in zame ter moje sposobnosti več kot dovolj. Tudi nekateri profesionalni ilustratorji uporabljajo samo to tablico pri svojem delu. Za ustvarjanje logotipov ali slik v vektorski obliki uporabljam tudi Adobe Illustrator. Naj za konec dodam še svojo prvo digitalno sliko.

Skica
Kuščar


torek, 28. avgust 2012

Citati o radodarnosti


Nekaj zelo lepih citatov o radodarnosti...

Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, po katerem je moč tri stvari, po katerih najbolj hrepenimo - srečo, svobodo in spokojen um - pridobiti le z radodarnostjo do drugih. (Anonimnež)

Ena najlepših nadomestil v življenju je, da sleherni posameznik, ki odkritosrčno pomaga drugemu, pomaga tudi sebi. (Ralph Valdo Emerson)

Zlasti tedaj, ko se nam zdi, da smo nečesa potrebni, bomo deležni največje koristi, če bomo radodarni. (Ruth Ross)

Takšni, kot smo, dajemo in sprejemamo življenje. Toda tega se ne zavedamo, saj se vseskozi trudimo dokazati svoj prav, biti najboljši, zmagovalci, prvi. S sleherno presojo in sodbo, s katero določamo sebe in druge, si onemogočamo takšno preprosto bivanje. (Robert Joshin Althouse Sensei)

Vsak dan, ko z ljubeznijo in radostjo objamemo sonce, smo lahko deležni spoznanja, da mes dajanjem in sprejemanjem ni razlike. Zatorej poslej darujmo brez zadržkov. (Aeesha Ababio Clottey)

Mnogo let sem bil človek, ki jezdi na volu, iščoč vola, na katerem bi jezdil. (Mojster Eckart)

Sleherni človek tega sveta ponazarja nekaj novega, nekaj česar poprej še ni bilo, nekaj izvirnega in edinstvenega. (Martin Buber)

Razmislite tudi o darovih narave: o lepoti, varnosti, obilju in plodovih dreves, rastlin, rož in živali, s katerimi si delimo ta krhek planet. (Kaj Chorao)

V življenju mora biti še kaj več kot to, da imaš vse! (Maurice Sendak)

Zakaj živimo, če ne zato, da bi drug drugemu lajšali življenje? (George Eliot)

Dar ne sestoji iz tega, kar je bilo storjeno ali podarjeno, marveč iz namena storilca ali darovalca. (Seneka)

Dar se vrne darovalcu, zato se vrne predvsem njemu samemu - nikdar ni zaman. (Walt Withman)

Lastnino si prilastimo šele z radodarnostjo. Vse česar ne morete dati, se polasti vas. (Andre Gide)

Dolgoročno dobimo le toliko, kot smo bili pripravljeni tvegati in dati. (Sheldon Kopp)

Biti moramo spoštljivi do sebe, se uglasiti z drobnim notranjim glasom in reči ne. (Sue Patton Thoele)

Blagoslovljeni so tisti, ki lahko darujejo, ne da bi se tega spominjali. (Elizabeth Bibesco)

Četudi ste danes zaslužili zelo veliko denarja, niste preživeli popolnega dne, če niste za nekoga storili kaj, kar vam ne bo mogel vrniti. (Ruth Smeltzer)

Ljubezen nima nič opraviti s pričakovanji, kaj boste dobili - ampak zgolj s tem, kar nameravate dati. (Katharine Hepburn)

Zadovoljstvo je podobno dobroti. Svet potrebuje vso pomoč, ki jo lahko ponudite s svojimi vedrimi, optimističnimi in navdihujočimi mislimi ter osebnim primerom. (Grenville Kleiser)

Božja dela morajo biti resnično naša. (John F. Kennedy)

Mar ne potrebujemo vsi nekakšno obliko prevzgoje, da bi se naučili biti bolj velikodušni in bi lažje odpuščali? Ko bi le vedeli, da ima vsakdo med nami - prav vsakdo, brez ene izjeme toliko dati. (Lama Surya Das)

Šteje tisto, kar narediš, in ne ono, kar nameravaš storiti. (Pablo Picasso)

Ne belite si glave s tem, kaj od vas pričakuje svet, skrbi naj vas raje, kaj vas bo naredilo bolj žive. Kajti tisto, kar svet resnično potrebuje, so ljudje, ki so bolj živi. (Lawrence La Shan)

Bolj grdo, kot se ljudje vedejo, večja je njihova potreba po zdravljenju. (Tečaj Čudežev)

Radodarnost prinaša srečo na vsaki stopnji svojega izraza. Radost izkusimo v porajanju radodarnega namena, radost izkusimo, ko dejansko darujemo, in radost izkusimo, ko se spomnimo dejstva, da smo darovali. (Buda)

Vse preveč ljudi je pripravljenih nositi pručko, ko je treba prestaviti klavir. (Anonimnež)

Postanite za nekoga nujni. (Ralph Waldo Emerson)

V skoraj vsako stvar je lažje vstopiti, kott izstopiti. (Agnes Allen)

Sledite svojim radodarnim vzgibom. (Epiktet)


Darovanje in prejemanje bi morala potekati izmenično. (Geshe Chehawa)

Iz ene sveče je moč prižhati na tisoče sveč, življenje sveče pa zato ni nič krajše. Če srečo delimo z drugimi,  ne usahne. (Buda)

Ne smemo dati le tistega, kar imamo, ampak tudi to, kar smo. (Desire-Joseph Mercier)

Človek ne bi smel razmišljati, da mu materialne dobrine pripradajo, marveč da so skupne vsem, in bi jih moral deliti s tistimi, ki so v stiski. (Sv. Tomaž Akvinski)

Seme bo postalo roža, če bo deležno dovolj sonca in vode. (Louis Gottschalk)

Več o radodarnosti si lahko preberete v knjigi:





Goran




Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...