Družinsko branje (nadaljevanje)

Pri družinskem branju gre za uvajanje nekaterih vzorcev življenja s knjigo, za ohranjanje skupnega druženja staršev in otrok ob knjigi, ki mora biti povezovalno in hkrati kvalitetno zapolni otrokov prosti čas.

Veliko družin pred vstopom otroka v šolo pogosto bere predvsem pred spanjem (branje pravljic), to navado pa velikokrat kasneje opustijo. Starši in otroci skozi bralni čas, ki ga preživijo skupaj gradijo odnos do knjige in ljubezen do branja. Starši bi moral z družinskim branjem nadaljevati vsaj še vse prvo triletje. Otrok bo pravljice lahko bral sam, ko bo pri branju tako spreten, da bo njegova želja po sprehodu v pravljičnem svetu večja od želje, da bi se izognil razvozlavanju črk, to se pri otrocih dogaja postopoma.

Kako pomembno je danes otroka povezati s knjigo ob vsej tehnologiji, računalnikih, tablicah in velikih ekranih, ki ga tako pritegnejo, da čas izgubi vse dimenzije in se lahko ta dejavnost vleče v nedogled. Danes je malo dejavnosti, ki bi otroka pritegnile s tako intenzivnostjo, kot to počnejo tehnološke naprave. Vendar je otrok pri gledanju risank in televizije zelo pasiven, njegovi možgani obdelajo malo informacij in domišljija dela le v omejenem obsegu. Povsem drugače je s pravljicami, kjer so otrokovi možgani osrednji ustvarjalec pravljičnega dogajanja. Ob branju se v otrokovi domišljiji gradijo opisani pravljični prostori in osebe. Otrok sam ustvarja svojo pravljico, jo kot tako lahko obnovi in si jo za dlje časa zapomni. To pa je čar knjige, ki ga drugi mediji ne premorejo v tem obsegu. Knjiga bo otroku zmeraj ponudila možnost ustvarjalnega mišljenja in doživljanja.

Branje pred spanjem

Branje pravljic pred spanjem je najbolj pogosta dejavnost družinskega branja. To je čas, ki ga preživimo s svojim otrokom, čas, ko nam je popolnoma predan in je njegova pozornost povsem prisotna. V tem času se telo umirja in pripravlja na spanje, ponoči pa lahko pravljico tudi podzavestno predela. Otroci pred spanjem radi sprejmejo katerokoli knjigo in ne samo pravljic. Poskusite s pesmicami in ugotovili boste, da bodo vaši otroci po večkratnem branju večje število pesmic znali na pamet.

Branje slikovnih slovarjev

Otrokom je  zelo zanimivo branje posameznih pojmov v slikovnih slovarjih. Množica novih pojmov, ki jih lahko otroku predstavimo samo v slovenskem jeziku ali pa izkoristimo priložnost in jim besede povemo tudi v kakšnem tujem jeziku. Tukaj je velika priložnost, saj ima otrok naravno radovednost in veliko željo po učenju novih pojmov. Čeprav določen pojem v maternem jeziku že pozna, ga bo z enako vnemo sprejel še v tujem jeziku.

Risanje dogodkov in oseb iz pravljic ali slikanic

Risanje je odličen način, da izvemo, kako otrok določeno pravljico interpretira. Čez dan lahko otroka spodbudimo, da nariše kaj iz določene pravljice ali slikanice, ki jo pozna. Tako bo pravljico podoživel in sam ustvaril podobe iz pravljice. To pomeni, da obnavlja vsebino in ustvarja na podlagi domišljijskih predstav.

Branje na deževen dan

Želja je, da bi se otroci ob deževnih dneh večkrat odločili za knjigo, kot za televizijo ali računalnik, tukaj pa lahko največ naredijo starši z dobro motivacijo in ne z omejevanjem gledanja televizije. Otroku moramo pripraviti situacijo, v kateri bo spoznal kako prijetna je lahko izbira knjige. Nove generacije so predvsem »vizualni tipi«, kar pomeni, da bodo posegli po slikanici ali pravljici z veliko ilustracijami. Danes je veliko čudovitih in bogatih slikanic ter ilustracij. Tukaj pa lahko izkoristimo tudi priložnost, da jim preberemo kakšno pravljico iz debele knjige brez slikanic, kjer bodo samo ustvarjali svoje vtise. S tem otrok pride do spoznanja, kako praktično je, če zna dobro brati, saj lahko tako pride do svetov, do katerih drugače ne bi mogel. Po drugi strani pa spozna, da do vseh pravljic ne prideš zlahka s pomočjo slik, nekatere so še posebej skrite in jih je potrebno odkriti v debelih pravljičnih knjigah.

Bistvo družinskega branja ni samo v branju in poslušanju, temveč tudi v pogovoru z otrokom ob zgodbi, dogajanju, posameznih pojmih, osebah, razlagi neznanih besed in njihovem povezovanju s poznanimi besedami, opisovanju ilustracij, spodbujanju spontanega pripovedovanja. Nekatere pravljice otroci ponotranjijo in jih želijo poslušati ali brati znova in znova. Najpomembnejši del družinskega branja pa je vsekakor v bogastvu trenutkov, ki jih preživimo s svojim otrokom, ko ima našo popolno pozornost in nam je povsem predan, tega pa ne more nadomestiti noben računalnik ali televizija.

Še nekaj dejavnosti, ki jih lahko izvajamo doma:

- otroku pojmo pesmice, uspavanke, se igrajmo bibarije, pripovedujmo izštevanke in uganke

- z otrokom listajmo slikanice, glejmo ilustracije, opisujmo in pripovedujmo

- pred spanjem otroku preberimo zgodbico ali pravljico, saj se tako otrok umiri, prepoznava našo barvo in ton glasu ob pripovedovanju ter globlje začuti vsebino - za otroka si skušajmo vsak dan vzeti nekaj minut in prelistati oziroma prebrati vsaj eno slikanico, pravljico ali zgodbico

- aktivno sodelujmo v dejavnostih vrtca ali šole, ki spodbujajo otrokovo govorno komunikacijo (Bralna značka, Potujoči nahrbtnik, Švigazajček ipd.)

- z otrokom se včlanimo v javno knjižnico, mu razložimo, kaj je knjižnica in kaj v njej počnemo

- skupaj z otrokom skušajmo obiskati knjižnico vsaj enkrat na mesec

- v knjižnici z otrokom izbirajmo kakovostne otroške knjige (o izboru se lahko posvetujemo s knjižničarko), ki so mu všeč ter mu predlagajmo, kaj bi ga še zanimalo

- otroku samoiniciativno poleg slikanic ponujajmo različne vire informacij, npr. kuharske knjige, atlase, enciklopedije ipd. - otroka lahko spodbudimo, da po prebrani zgodbici kaj nariše iz zgodbice ali oblikuje glavnega junaka iz plastelina (vendar naj ne postane to obveznost)

- spodbujamo otroka, da nam za spremembo on pripoveduje pravljico, jo obnovi ali si jo izmisli ob slikah.

Preberite še prispevek družinsko branje, ki je uvod v ta zapis.