četrtek, 13. junij 2013
nedelja, 9. junij 2013
sobota, 8. junij 2013
Otroci in tablice
Z velikimi koraki k nam prihaja množična uporaba tabličnih računalnikov in pametnih telefonov. Trendi tehnologije in računalniškega razvoja narekujejo tempo tako hitro, da se celo Windows okolje prilagaja tablicam. O vplivu računalnika in televizije sem že pisal, vpliv uporabe tabličnih računalnikov in pametnih telefonov na otroke pa pravzaprav sploh še ni prav raziskan, zaradi „kratke” prisotnosti na trgu. Nekaj raziskav se s tem problemom le ukvarja in jih bom povzel v tem članku. Največji raziskovalci tega področja so danes pravzaprav starši, ki svojim otrokom omogočajo uporabo teh naprav. Seveda zaznamo tako dobre, kot tudi slabe vplive uporabe tabličnih računalnikov in pametnih telefonov. Pogosta vprašanja, ki se staršem pojavijo so: ali naj otroci uporabljajo tablice, ali imajo kakšne škodljive posledice, ali lahko povročijo odvisnost, ali so lahko poučni, v kolikšni meri jih lahko otroci uporabljajo, kakšen vpliv imajo na otroške možgane itd... V Sloveniji smo še kar tradicionalni in so tablice kot učni pripomoček prisotne le v malo šolah (Tukaj si lahko ogledate tude eno izmed anket uporabe tabličnih računalnikov in pametnih telefonov v šolstvu pri nas) in domovih, medtem, ko američani poročajo, da ima dostop do tabličnega računalnika, pametnega telefona ali naprave z ekranom na dotik že polovica vseh otrok.
Če izhajamo iz predpostavke, da je razvojno obdobje do treh let najintenzivnejše - nekatere študije kažejo, da se v tem obdobju možgani razvijajo najhitreje (ob rojstvu imamo okoli 2500 sinaps oz. živčnih povezav na možgansko celico, v starosti treh let jih imamo že 15.000, to število pa se v kasnejših letih samo zmanjšuje) lahko ugotovimo, da je vpliv uporabe te tehnologije v tem časovnem obdobju zelo pomemben. Tako kot otrok pridobiva novo znanje, preko teh tehnologij, srka tudi negativne predstave in jih skrbno shranjuje v svoj spomin. Dr. Christakis pravi, da povzroča preveliko gledanje televizije v tem obdobju kasnejše težave s koncentracijo, kar bi lahko veljalo tudi za tablice, vsekakor pa pomenijo trenutki preživeti za računalnikom, televizijo ali tablico čas, ki ga ne preživimo v interakciji z „realnim” svetom. Danes se otroci naučijo uporabe zapletenih tehnologij, brskanja po spletu in igranja iger prej, kot se naučijo vezati vezalke. Učenci so se pred tridesetimi leti naučili vezati vezalke do četrtega leta, danes pa se je osvajanje te spretnosti umaknilo že do šestega, celo devetega leta. Znanstveniki svarijo, da če bodo tablice nadomestile varuške in starše, lahko pričakujemno zasvojenosti že do vstopa v šolo. Prvi primer so že obravnavali v Veliki Britaniji, kjer je triletna deklica uporabljala tablico štiri ure na dan in je imala velike težave, ko so ji starši napravo odvzeli. Čeprav so tablice bolj interaktivne in otrok bolj „aktivno” preživlja ta čas, kot pred tv ekranom, je vendarle pomembnejša vsebina programov in iger. Strokovnjaki odsvetujejo več kot uro do dve uri uporabe teh tehnologij na dan.
Obstajajo pa tudi pozitivni učinki. Obstaja raziskava izvedena v Auburnu (Maine), ki je potrdila, da so se šole in vrtci, ki so v raziskovalnem procesu (v raziskavi je sodelovalo 266 vrtcev in 266 posameznih študentov) uporabljli Ipad-e bolje odrezali pri testih pismenosti, otroci so pokazali povečano zanimanje za učenje in bili bolj navdušeni nad odhodom v šolo in vrtec. V drugi raziskavi so otroci uporabljali aplikacijo Marta govori (PBS Kids) približno 5 ur v obdobju dveh tednov in rezultati so pokazali, da se je njihovo besedišče izboljšalo kar za 31 odstotkov, seveda ob uporabi poučnih aplikacij in ne iger. Še ena zanimiva uporaba tabličnega računalnika v Sloveniji je kot nadomestna komunikacija pri logopedski terapiji. Vlasta Lah, ki je profesorica defektologije, uporablja tablico pri delu z učenci na osnovni šoli s prilagojenim programom in pravi, da se s tabličnim račulalnikom odpirajo nove in nove možnosti uporabe. Od diagnostike in terapije preko ustrezno pripravljenih sklopov sličic, urjenja fine motorike z risanjem po tablici, do učenja tujih jezikov in nadomestitve papirja pri piktografski ritmiki, kjer sproti zapisujemo pike in črtice ali določene znake, jih shranimo in ponavljamo z otrokom.
Google je opravil raziskavo o uporabi tablic in ugotovil, da se tablice
uporabljajo predvsem kot nadomestek za prenosnike in pametne telefone. 91
odstotkov anketiranih se strinja, da tablico uporabljajo raje za zabavo, kot v
delovne namene. Uporabljajo jo večnamensko – ob gledanju televizije, med
prehranjevanjem, med oblačenjem za delo, predvsem kot vir pridobivanja
informacij in za inteakcijo na socialnih omrežjih. Raziskava podjetja Flurry kaže na to, da tablice najraje
uporabljamo v večernih urah, ko lahko aplikacijam, predvsem igram, namenimo več
časa. Če podrobneje pogledamo uporabo aplikacij na pametnih telefonih in
tablicah lahko vidimo, da je uporaba aplikacij na mobitelih veliko bolj
enakomerno razdeljena čez celoten dan. To ni ravno presenetljivo glede na to, da imamo mobitel vedno s seboj v
žepu. A kljub temu uporaba aplikacij na tablicah ne zaostaja veliko. V večernih
urah, med 19. in
22. uro, pa uporaba aplikacij na tablicah celo z velikim zaletom prehiti
uporabo aplikacij na pametnih telefonih. Podatki o času, ki ga namenjamo
posamezni kategoriji aplikacij, vsekakor kaže na to, da se na tablicah veliko
bolj posvečamo igri in zabavi, na pametnih telefonih pa poleg igric uporabljamo
tudi družabna omrežja in razne uporabne pripomočke. Iz tega lahko sklepamo, da
je uporaba tablice namenjena predvsem zabavi, in jo otroci v veliki meri tudi
tako uporabljajo. V ZDA se nekateri proizvajalci igrač že soočajo z manjšim
povpraševanjem po igračah, saj tablični računalniki že posegajo tudi na to
področje.
Starši smo odgovorni za nakup in uporabo tabličnega računalnika ter
pametnega telefona. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da je tablica v veliki
meri nadomestek igrače in je lahko ob prepogosti, neprimerni in nenadzorovani
uporabi škodljiva. Če nadziramo njeno uporabo, aplikacije, ki jih otrok
uporablja in čas uporabe, lahko to igračo spremenimo v poučen pripomoček, ki
otroku koristi na marsikaterem področju. Živimo v tehnološki dobi, kjer
tehnologija narekuje tempo in način življenja, vendar moramo kot starši uporabo
tabličnega računalnika in pametnega telefona na pravilen način predstaviti
otroku, ki pa se mora učiti tudi po našem vzgledu. Skupaj obrnimo vpliv
tehnologije v zdrav in primeren način zabave ter učenja.
Viri:
petek, 7. junij 2013
sreda, 5. junij 2013
torek, 4. junij 2013
ponedeljek, 3. junij 2013
Očetje in njihov vpliv na zdravje otrok
Prepoznaven sociolog dr. David Popenoe je eden od pionirjev raziskovanja
očetovstva. Popenoe poudarja, da se kaže velik vpliv očeta skozi njegov odnos z
materjo. Oče, ki ima dober odnos s svojo partnerko, se bolj posveča svojim
otrokom in preživlja več časa z njimi ima psihično in čustveno bolj zdrave
otroke. Prav tako pa oče s svojim odnosom vpliva tudi na mater, ki uživa sadove
dobrega odnosa in je zaradi tega boljša mati. Kakovost odnosa vpliva na
starševstvo in družino. Starši, ki imajo dober odnos so bolj odzivni, ljubeči
in samozavesnti s svojimi otroki, imajo več kontrole nad problematičnimi malčki
in so boljši zapuniki za najstnike, ki iščejo nasvet in čustveno podporo. Najpomembnejša
prednost pozitivnega odnosa se kaže kot vzor otroku. Očetje, ki imajo lep odnos
s svojo partnerko in znajo reševati konflikte odraslo in primerno, bodo
vzgojili otroke, ki bodo razumeli, kako morajo ravnati z ženskami in bodo manj
agresivni v odnosih. Punce s skrbnimi očeti se bodo naučile, kako morajo moški
ravnati z njimi in se bodo manj zapletale v agresivne in nezdrave odnose. Raziskave
so pokazale, da bodo možje, ki prikazujejo jezo, prezir in agresijo vzgojili
otroke, ki so zaskrbljeni, sramežljivi in nesocialni.
Vpliv očetov na kognitivne sposobnosti in izobrazbo
Otroci, ki imajo ljubeče in skrbne očete imajo boljše rezultate v
izobraževanju. Številne študije kažejo, da imajo otroci, katerih očetje se
vključujejo v njihovo vzgojo višji intelegenčni kvocijent in boljšo jezikovno ter
kognitivno zasnovo. Malčki s skrbnimi
očeti vstopijo v šolo bolj pripravljeni, kot otroci, katerih očetje se v vzgojo
ne vključujejo toliko. Vpliv očeta se nadaljuje tudi v adolescenci in odrasli
dobi. Veliko raziskav ugotavlja, da aktiven stil očetovstva vpliva
na izboljšanje verbalnih sposobnosti, intelekta in izobraževanje otrok. Študija
ameriškega urada za izobrazbo kaže, da imajo očetje, ki so skrbni in se vključujejo
v vzgojo otroke, ki bodo v 43 procentih pogosteje dosegli najboljšo oceno in 33
procentov manjše možnosti, da bodo ponavljajli razred.
Vpliv očetov na psihično počutje in socialno vedenje
Že od rojstva so otroci skrbnih očetov bolj čustveno stabilni, se počutijo varne, raje
raziskujejo svojo okolico in imajo boljšo komunikacijo ter socialno interakcijo
s prijatelji. Ti otroci nimajo toliko težav v odnosih v svojem okolju, doma in
v šoli. Dojenčki, ki imajo veliko očetovske pozornosti (očetje, ki hitro
reagirajo na otrokov jok, in se z njimi pogosto igrajo) se počutijo bolj varne, kar pomeni, da lahko
raziskujejo svojo okolico, ko je prisoten smo en starš in sprejmejo tolažbo
enega od staršev, ko drugega ni v bližini. Kar nekaj študij potrjuje, da so ti
otroci bolj družabni in priljubljeni pri svojih vrstnikih v času odraščanja.
Obstaja tudi študija, ki je pokazala, da so otroci, ki imajo dober odnos s
svojim očetom manj izpostavljeni depresiji, slabemu vedenju, laganju in
ogrožanju svoje okolice. Ista študija govori tudi o tem, da imajo fantje manj
vedenjskih problemov v šoli, punce pa boljšo samopodobo in večjo samozavest.
Kar nekaj raziskav kaže, da so otroci, ki živijo s svojimi očeti psihično in
čustveno zdravi in se v veliki meri izogibajo drogam, nasilju in delikventnem
obnašanju.
Očetje imajo močan in pozitiven vpliv na razvoj in zdravje otrok.
Vir: Child Welfare Information Gateway.
Naročite se na:
Objave (Atom)