Denar ne osreči človeka

Neki reven kmet je delal metle in jih vozil prodajat na sejem. Vedno kadar se je peljal na vozu je veselo pel in vriskal.

Neki gospod ga je videl in si rekel: „Moj bog, ta revni kmet, ki metle vozi prodajat, je tako vesel, jaz pa ne, ko pa imam vsega dovolj in veliko denarja?”

Nekoč pa pokliče kmeta in ga vpraša: „Kako to, da ste tako veseli, vedno, kadar vas vidim lepo prepevate in vriskate?” „Veste, jaz se veselim, da bom imel nekaj denarja, ko bom prodal te svoje metle.” Nato reče gospod kmetu: „Tu imate lonček in notri je denar.”

Ko je gospod naslednič zagledal kmeta, ta ni več pel in vriskal. Opazoval ga je in si rekel: „Kako to, da več ne poje in vriska in je tako tiho?” Nato pokliče kmeta k sebi in ga vpraša: „Kako to, da niste več tako veseli, saj nič ne pojete in vriskate?”

„No vidite gospod, manjka mi samo še malo, da bi napolnil lonček z denarjem, ki ste mi ga dali. Pa premišljujem noč in dan, kako bi ga zaslužil, da bi ga do roba napolnil.”

Gospod reče kmetu: „Prinesite lonček k meni, da vam ga napolnim do roba.” Kmet prinese lonček in misli, da mu ga bo gospod napolnil. Ta pa mu lonček vzame in reče: „Imejte rajši svoje veselje kot pa moj denar.”