Predšolskim otrokom denar ne
pomeni veliko, zanje je le zanimiva igrača, ki jo razvrščajo po velikosti,
barvi in obliki. Denar dobi veljavo
takrat, ko otroku damo možnost, da ga uporabi, ko pozna in razume pomen števil. V prvih razredih osnovne šole pa
otrok že dobiva prve izkušnje, ki se tičejo denarja. Dandanes v veliko šolah ni
več hranilnic, ki so predstavljale ta prvi stik, tako da morajo starši sami
poskrbeti za varčevanje na transakcijskem računu, obisk v banki in pripravo
hranilne knjižice(danes verjetno kartice in računa). Dogovorimo se z bančnimi
uslužbenci, da si vzamejo čas in otroku stvari razložijo, to se jim zdi zelo
pomembno in jim veliko pomeni.
Običajno se začne varčevanje pri drobižu in z
denarjem, ki ga otroci dobijo v dar. Drobiž se počasi nabira v hranilniku in
lahko kaj kmalu iz njega nastane kar velika vsota. Slej ko prej pa moramo kot
straši razmišljati o žepnini. Strokovna mnenja tukaj so deljena, nekateri
menijo, da mora otrok priti do denarja s preprostimi deli, drugi pa pravijo, da
jim nekaj denarja pripada, saj so enakovredni člani družine. Otrokom vsekakor
ne smemo plačevati za pospravljanje sobe in odnašanje smeti - njegove obveznosti
v družini. Žepnina in denar ne sme biti sredstvo za nagrajevanje in kaznovanje.
Materialne stvari naj ne bi bile motivacija otrok. Še posebej to velja za
mlajše otroke, ki jih je moč motivirati na mnogo načinov. Otroci in starši se
moramo truditi za določene stvari in dobre odnose zaradi nas samih, ne pa
zaradi denarja. Otroci, ki bodo merili svojo pridnost z višino žepnine, bodo z
denarjem merili tudi vrednost ljudi. Denar jim bo postal statusni simbol
(toliko veljaš, kot imaš...) prave vrednote, pa se bodo izgubile. Enako velja
tudi za nagrajevanje dosežkov v šoli. Ne uporabljajmo denarja kot sredstva za
kupovanje naklonjenosti in ljubezni naših otrok. Denar je že tako prevečkrat vzrok prepirov, pretepov in sredstvo manipuliranja.
Ko otrok dobi denar, mu moramo biti nevsiljivi menedžerji. Če bo takoj vse
zapravil mu ne pridigajmo, kajti edino tako se bo naučil, da denarja nekaj časa
ne bo. Svetujmo mu, naj določeno vsoto denarja prihrani in ga kasneje porabi za
kak večji nakup (kolo, smuči, računalnik). Otok pa naj ima nekaj denarja, tako
da ima občutek, da sam odloča o svojem denarju in da lahko kupi kakšno stvar,
ne da bi za to moral odgovarjati staršem. V dogajanje posezimo takrat, kadar
vidimo da je nakup neprimeren in da lahko ogrozi samega sebe, moralo ali koga
drugega. Otroku pomagajmo gospodariti z denarjem, manjšim otrokom lahko
pripravimo prazne ovojnice in v njih shrani napisane želje in denar. Če ga v
kakšni ovojnici prehitro zmanjka, mu ga ne napolnimo prehitro, izkušnje bodo
otroka naučile, da bo naslednjič bolj previden pri zapravljanju.
Sami pa moramo biti otroku tudi za zgled, zato ne zamujajmo pri plačevanju
mesečnih obveznosti, ne trošimo denarja brez potrebe, ne izkoriščajmo kreditnih
kartic in ne zadolžujmo se iz meseca v mesec. Ko so starejši jih uvedimo v
družinske finance in jim razložimo kako razdelimo denar preko celega meseca,
kako se plačujejo položnice in katere obveznosti vse imamo.
Umetnost ravnanja z denarjem obsega tri veščine – varčevanje, trošenje in
dajanje. Kot starši si želimo, da bi otroci obvladali vse tri. Z varčevanjem
otroci nimajo težav, potrebna je želja in nekdo, ki jim bo občasno dal nekaj
denarja. V današnjih časih, ko se veliko družin prebija iz meseca v mesec je
težko razmišljati o dajanju, saj vsak potrebuje denar. Pa vendar so ljudje, ki
se znajdejo v stiski in je treba vsak dan bolj razmišljati o tem, da bomo znali
dajati. To je veščina, ki nas bo v prihodnosti še velikokrat nagradila. Otroke
lahko naučimo darovanja v dobrodelne namene le, če jim bomo sami dober zgled. Razložimo
jim o ljudeh, ki trpijo pomanjkanje ali so se kako drugače znašli v stiski.
Otroci naj se sami odločijo, na kakšen način bodo darovali in komu. Mogoče ob
začetku leta podari nekaj potrebščin in kak zvezek, lahko skupaj zbirate zamaške,
vržete kak evro v skrinjico za dobrodelne namene, pokličete telefonsko številko
dobrodelne akcije, skupaj kot družina zbirate denar in ga nakažete... možnosti
je veliko. Ko bo otrokom podarjanje prišlo v navado, bodo spoznali, da ni
toliko važno, komu in koliko podarimo, ampak je pomemben tisti dober občutek, ki
nas prevzame ob darovanju. Že zaradi njega se splača potruditi. Ravnanje z
denarjem pomemben del vzgoje otrok. To pri otrocih razvije občutek odgovornosti
in jih pripravi na samostojno življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar