Samopodoba je odnos do samega sebe ali celota
predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih
pripisujemo sami sebi. Je vse tisto, kar mislimo o sebi, o svojih lastnostih, o
svojem telesu, o svojih uspehih in neuspehih, pozitivnih in negativnih
lastnostih. Samopodoba je to, kako vidimo sami sebe, kaj si mislimo o sami sebi
in kako mislimo, da nas vidijo drugi. Pozitivna samopodoba pomeni, da znamo
sprejeti sebe s vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Otroci z
zdravo samopodobo se spoštujejo, obvladajo svoje vedenje in zaupajo svojim
odločitvam. Takšni otroci pričakujejo uspeh v življenju, so samozavestni in se
v svoji koži dobro počutijo. Prenesejo tudi konstruktivno kritiko. Redko ali
nikoli ne boste srečali otroka z dobrim
mnenjem o sebi in slabim obnašanjem.
Otroci s slabo samopodobo nimajo dovolj spoštovanja in so negotovi glede
svojih odločitev in dejanj. Pogosto imajo težave pri učenju, počutijo se
negotove, manjka jim vztrajnosti. Preobčutljivi so za mnenja drugih in
velikokrat za neuspeh krivijo druge. Otroci s slabo samopodobo vidijo svet kot
nekaj, česar se je treba bati, vanj ne zaupajo, počutijo se nevredne in
nepomembne, prav zato pričakujejo neuspeh in se tako tudi vedejo. Nehajo se
truditi. Za njih je takrat najvarnejši način, da se izognejo neuspehu in
zadregi tako, da se ne udeležujejo. Ne poskušati je bolje, kot potruditi se in
nato vseeno doživeti neuspeh. V času odraščanja se pomen samopodobe veča.
Otrokom, predvsem najstnikom je pomembno, kaj si drugi mislijo o njih.
Mladostniki s pozitivno samopodobo imajo močnejši občutek lastne vrednosti in
se zato lažje upirajo pritisku vrstnikov. Ker se imajo radi in zaupajo v sebe,
se manj bojijo, da jih drugi ne bi imeli radi.
Otroku morate pokazati, da je pomembna oseba, tako,
da z njim ravnate s spoštovanjem. Otroke morate sprejeti takšne kot so. To ne
pomeni, da morate imeti radi njihovo grdo vedenje, radi jih imejte, kljub
njihovem grdem vedenju. „Rad te imam, ni pa mi všeč, kar si storil” je
sporočilo, ki otroku pove, da ga imate radi, ne marate pa njegovega grdega
vedenja. Otroke je potrebno naučiti, da je trud bistven za uspeh, da se
vztrajnost izplača in obrestuje. Spodbujajte svoje otroke in videli bodo, da
verjamete vanje in jim zaupate. Spodbujanje bo otrokom pomagalo, da se
samozavestneje soočijo z različnimi
situacijami. Ne delajte reči, ki jih vaši otroci lahko naredijo sami in ne
bodite preveč zaščitniški. Naučite otroke, da s svojimi dobrimi lastnostmi
sprejmejo tudi slabe lastnosti. Pojasnite jim, da ima vsakdo dobre in slabe
lastnosti. Naučite svoje otroke premagovati razočaranja, saj so le-ta del
življenja in jih doživljamo prav vsi. Naučite otroke, da znajo razočaranje
sprejeti, vendar ga naj ne jemljejo tragično. Kadarkoli občutek lastne
vrednosti zaupamo nekomu drugemu, tvegamo, da bomo prizadeti. Korenine
pozitivne samopodobe morajo rasti globoko v nas. Čudovito je, če smo ljubljeni.
Tega ne moremo zanikati. Naučite otroke, da cenijo razloge za življenje.
Razloge za odnose, za šolanje, za delo. Naučite jih videti tudi druge možnosti.
Pri graditvi pozitivne samopodobe svojih otrok
morate imeti aktivno vlogo. Nudite jim spodbudo in podporo. Kadarkoli je
mogoče, dajte otrokom pozitivna sporočila. Povejte jim, da je v njihovi moči,
da se lepo vedejo. Naučite jih, da postanejo samozavestni. Verjamite v svoje
otroke in naučili se bodo verjeti vase.
Vir: Dr. Sal Severe; Ljubezen ni dovolj
Ni komentarjev:
Objavite komentar